'Nastaja novi, 'kovidski' človek'

O tem za Fokus govorita dva strokovnjaka – klinična psihologinja dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov, in antropolog doc. dr. Dan Podjed. Torej – kakšne so širše in globlje posledice epidemije, kje se najbolj kažejo? Kako se zaradi njih spreminjamo? Česa je ljudi najbolj strah in kakšen je povsem normalen odziv vseh nas na življenje, ki se nam z ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa spreminja iz dneva v dan?

Dr. Dan Podjed pravi, da ga skrbijo tudi te širše posledice, to, v kar se kot družba zaradi epidemije spreminjamo. "V tem času, ki je res prelomen, nastaja novi človek, 'kovidski' človek. /.../ Prehajamo v družbo nadzora, to pomeni, da se vse več zadržujemo v zaprtih prostorih, vse manj smo zunaj, vse manj se gibljemo. Postajamo bitja, podobna koralam. Podatki o tem, kako malo se gibljejo naši otroci, so zaskrbljujoči. Problem so zasloni, letos pa morajo biti pred zasloni tudi zato, ker se pred zasloni tudi šolajo in jih ne moremo odvzeti. To so neke temeljne predpostavke nove družbe ... Družba nadzora pa pomeni, da bodo vse naše korake vse bolj nadzorovali, to, kar počnemo doma ... nimam v mislih samo vladnih ustanov, bolj se bojim nadzora, ki ga izvajajo industrijski giganti, Google, Facebook, Amazon ... to so pa tisti, ki nadzorujejo zadnje kotičke naše zasebnosti ..."

Dr. Sana Čoderl Dobnik na vprašanje, kaj psihologi opažajo, s kakšnimi posledicami epidemije se soočajo ljudje, kaj jih najbolj skrbi ... odgovarja: "Tisto, kar opažamo v vsakodnevnem življenju, je, da so bili v prvem valu ljudje bolj prestrašeni zaradi številnih novih sprememb, zdaj pa bolj opažamo, da so ljudje siti prilagajanja, utrujeni, razdražljivi, izčrpani. V klinični praksi opažamo porast ljudi z motnjami depresije, anksioznosti, ki so povezane s psihološkim odzivom na spremenjene pogoje življenja. Opažamo, da je ljudi zelo strah zaradi izgube finančne varnosti ..."

"Kaj rečete ljudem, ki pridejo k vam, kako naj se privadijo, kako naj se vsi privadimo na novo realnost, na vsakodnevno negotovost?" vpraša med drugim novinarka Maja Sodja. Dr. Čoder Dobnik pojasni: "Tisto, kar lahko sami naredimo, je, da pravzaprav skrbimo za čim bolj rutinsko preživljanje dni. Da imamo rutine, ki jim sledimo, običajen ritem, da skrbimo za dobro počutje, da imamo v dnevu čas za sprostitev, za aktivnosti, za stike, da živimo čim bolj običajno življenje. Delež ljudi, ki jim ti ukrepi ne pomagajo, je 10-odstoten, to pomeni, da jih je toliko že razvilo motnjo kot posledico pandemije. Njim pa seveda svetujemo, da se obrnejo po pomoč k strokovnjakom."

Celotni prispevek si lahko ogledate na Voyo.