Kot ste videli v Fokusu včeraj, je covid-19 močno vplival na naše zdravstvo. Do obisti je epidemija razgalila številne težave, ki jih je imelo slovensko zdravstvo že prej, ki so se nalagale že leta, desetletja. In seveda je dodala nove, dodatne težave. Eden od problemov, ozkih grl, je tudi dostop do osebnega zdravnika. Smo v času, ko moramo nujno paziti na to, da čim bolj zajezimo širjenje koronavirusa, a hkrati ne pozabimo na vse druge paciente.
Novinarka Maja Sodja je med drugim obiskala tri večje zdravstvene domove. Tudi sami so povedali: res je, nismo tako dostopni kot pred epidemijo. To slišijo od bolnikov, ki se s temi težavami vse pogosteje obračajo na zastopnike njihovih pravic. Zlata Rebolj, zastopnica pacientovih pravic v Novem mestu: "Nedostopnost je hud problem, dostopnost do osebnega zdravnika. Pritožb je vsak dan več, število strmo narašča, predvsem starejših bolnikov, ki ne obvladajo in nimajo možnosti komunikacije prek elektronske pošte ..." Na telefone se nekateri zdravniki, nekatere ambulante, namreč ne oglašajo, klicev ne vračajo ... In to je lahko velik problem.
Da se bolniki vse bolj pritožujejo, da ne pridejo do svojega zdravnika, je 24UR Fokus opozorila tudi ljubljanska zastopnica pacientovih pravic. Vsekakor to ne velja za vse družinske zdravnike, zagotovo mnogi med njimi delajo s polno paro, komunicirajo z bolniki, se kljub obremenitvam, spremenjenemu načinu dela trudijo. Je pa dejstvo, da je primarna raven – priti do osebnega zdravnika zelo pogosto tudi ozko grlo ...
V oddaji Fokus lahko vidite tudi nekaj dodatnih bolnišnic, stanje v njih in težave, na katere opozarjajo. V kranjski porodnišnici imajo poleg porodov in ginekoloških operacij tudi ginekološko zdravstveno varstvo – to pomeni, da k njim h ginekologu hodi več kot 16 tisoč žensk, pretežno iz Gorenjske. Ugotavljajo: zaostanki so pri ginekoloških pregledih, preventivnih programih za zgodnje odkrivanje raka dojk in raka materničnega vratu ter pri nerakavih ginekoloških operacijah. "Rakave bolezni so stale, ni bilo napotitev na sekundarni nivo, tukaj se nam bo pokazalo dolgoročno, kakšne so posledice," opozarja dr. Aleš Rozman, strokovni direktor kranjske porodnišnice.
Nosečnice zdaj obravnavajo tako kot pred epidemijo, medtem ko so imele marca in aprila manj pregledov – namesto 10 so jih imele od 6 do 8, 3 do 4 manj torej. Če ali ko se bo spomladanski scenarij ponovil, se bo zgodilo, pravi Rozman: "Na področju rakavih bolezni bi raka odkrili v kasnejšem stadiju in seveda bi bilo zdravljenje raka zahtevnejše, pri nosečnosti pa tako imenovane zanemarjene nosečnosti, problemi, ki izhajajo iz tega, na koncu koncev tudi povečanje fetoneonalatlne smrtnosti." Z drugimi besedami: zaradi prepozno ugotovljenih in zdravljenih zapletov med nosečnostjo, bi lahko ženske rojevale mrtve otroke ali pa bi ti umrli kmalu po porodu.
Jasno je torej, da bi v prihodnje – ne glede na epidemiološko sliko oziroma ob hkratnem čim bolj učinkovitem preprečevanju širjenju koronavirusa – moral zdravstveni sistem delovati v čim širšem in polnem obsegu. A kako to doseči? Zaradi covida bo treba namreč skrbno paziti, da se koronavirus ne bo širil po bolnišnicah, ob tem pa čim bolj skrbeti za vse druge bolnike, da se nam zanemarjanje vseh drugih bolezni in stanj, preventive, diagnosticiranja, podaljševanje čakalnih dob ... ne bo na drugi strani vrnilo kot bumerang in ogrozilo številna druga življenja.
Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.
KOMENTARJI (199)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.