Kako bo epidemija vplivala na predsedovanje, kakšne bodo prioritete? Kako je Slovenija od proevropske pristopnice in vzorne članice, ki je leta 2007 vstopila v schengen in prevzela evro, postala država, ki se odmika od jedra Evropske unije, zaradi napadov na svobodo medijev in stanja na področju vladavine prava pa je vse bolj pod drobnogledom Bruslja? Tudi o tem v pogovoru novinarja Mihe Drozga z vodjo diplomacije dr. Anžetom Logarjem, v rubriki 24UR Fokus. V spodnjem besedilu pa nekaj poudarkov.
Utrip slovenskega predsedovanja bo v veliki meri narekovala nova, pandemična realnost. Okoliščine so izjemno zahtevne in negotove. Prav zato ima Slovenija pripravljena dva modela, A in B, torej, da bodo dogodke organizirali fizično ali na daljavo oziroma v hibridni obliki. Sprejeli so protokol, da se za prav vsak dogodek 30 dni prej odločijo, v kakšni obliki bo potekal, pojasnjuje minister Logar.
Slovenija se je v zadnjem času na evropskem parketu, na očeh evropske javnosti in bruseljskih institucij znašla predvsem zaradi vojne predsednika vlade z mediji, spoštovanja vladavine prava, bitke s pravosodjem – še vedno denimo ni imenovala članov evropskega tožilstva. Ugled Slovenije v Evropski uniji je načet. Minister Logar tega nikakor ne razume kot slabo popotnico za uspešno predsedovanje, poudari pa: "Mi se pripravljamo na predsedovanje, Slovenija pa je zanesljiv partner. Jaz delam vse, kar je v moji moči, da ustrezno predstavim položaj svojim partnerjem, da bo Slovenija vsebinsko dobro pripravljena."
O stanju na področju vladavine prava in svobode medijev v Sloveniji razpravlja Evropski parlament, situacija pri nas zelo zanima Evropsko komisijo. Predsednik vlade pa na vprašanja evropskih poslancev ne želi odgovarjati, njihova dejanja primerja z dejanji Slobodana Miloševića, Bruslju žuga, da mu Slovenija ne dolguje ničesar. Je to primerna komunikacija premierja države, ki bo kmalu predsedovala Svetu Evropske unije? Minister Logar zatrjuje, da "Slovenija ne krši svobode medijev, je odprta, transparentna, je pa res, da veliko zvočnikov kriči nasprotno. S tem se moramo ukvarjati kot država, ki se pripravlja na predsedovanje, ljudje, ki dobro poznajo situacijo v Sloveniji, tudi vedo, da iz te moke ni kruha in da je Slovenija relevanten partner v skladu z vsemi vrednotami Evropske unije."
Afera, ki je silovito odjeknila doma in v tujini, je tako imenovani non-paper o risanju novih meja na Zahodnem Balkanu. Premier Janez Janša vse do danes ni stopil pred kamere ter odločno in jasno zanikal kakršne koli povezave s tem dokumentom, pač pa je v ogenj poslal prav ministra Logarja. Logar ob tem zatrdi, da je premier za Financial Times "odločno zavrnil avtorstvo tega dokumenta. Jaz pa sem imel peturno razpravo na odboru za zunanjo politiko, glede na to, da potem opozicija ni poskušala več "kuriti" na tem področju, sem jih očitno prepričal in so tudi s konkretnimi dokazi videli, da vlada nima s tem nič."
In kakšen bo izplen predsedovanja? Dr. Marko Lovec, strokovnjak za vprašanja Evropske unije s Fakultete za družbene vede, pravi, da bo izplen dober za Slovenijo že, če ne bo nobenega večjega incidenta. "Če bomo vseeno uspeli izpeljati ta neformalni vrh, če bomo uspeli približno odigrati vlogo nekega neformalnega pogajalca, ne upočasnjevati posameznih tem na agendi, ki se bodo sicer pojavile, recimo vprašanje migracij in azila. Če ne bomo šli v neko politizacijo teh vprašanj in če ne bomo povzročili dodatnega razburjenja, bo to s trenutne perspektive to že neke vrste zmaga za Slovenijo."
Logar je poudaril, da je Slovenija enakopravna članica EU in da samozavestno zre v obdobje predsedovanja. "Nikoli nisem bil mnenja, da se je treba pomanjšati na nekega pritlikavca, da boš potem rekel, da si uspešen." Po čem si bomo torej zapomnili Slovenijo, v oddaji 24UR in rubriki Fokus z Miho Drozgom.
Prispevek si lahko v celoti ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (333)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.