Nasilje se skoraj vedno začne s poniževanjem in nespoštovanjem

"Stisnjena sem bila v kot. Na drugem koncu sobe so bila vrata, ki jih je zaklenil, ključ pa je spravil v žep. Z vreščanjem sem poskušala opozoriti na nasilje. Nihče ni prišel, čeprav vem, da so bili sosedje doma. Spomnim se, kako zelo me je bolelo na začetku, potem pa sem čutila samo še tope udarce."

"Grozil mi je, da me bo ubil in razkosal, če ga zapustim. Prepiri, psihično, fizično in spolno nasilje so se vse bolj stopnjevali. Vse pogosteje mi je grozil, da bo vzel otroka in ju odpeljal v tujino. Spomnim se svoje razsute torbice in zadnjega prepira, ko je iskal njuna potna lista. Še bolj se spomnim otrok, ki sta po tleh pobirala stvari in jih vračala v torbico."

"Še vedno se spomnim njegovega zlobnega pogleda, težke roke, rožljanja steklenic navsezgodaj. Bolelo me je. Telo in duša. Osramočena sem se skrivala pred svetom, skrivala bolečino, potisnila vsa čustva globoko vase."

To niso izmišljene zgodbe. So resnični občutki, strahovi, bolečine žrtev partnerskega nasilja. To so tri izpovedi resničnih žensk, ki so, leta po tistem, ko so zbrale pogum in poklicale SOS telefon ter z njegovo pomočjo odšle novemu življenju naproti, spregovorile.

V Sloveniji ga v več kot 90 odstotkih primerov izvajajo moški. To so zgodbe, ki se ne bi smele nikoli zgoditi. Dogajajo pa se za zaprtimi vrati stanovanj in hiš – tam, kjer nihče ne vidi. Tokratni 24ur Fokus je nastal zato, da bi lahko pomagali čim več žrtvam nasilja. Rešitev in upanje namreč obstajata. To dokazujejo vse ženske, ki so se obrnile po pomoč in se izvile iz primeža nasilja. Nasilje se skoraj vedno začne s poniževanjem, nespoštovanjem, omejevanjem stikov in svobode ... potem pa se stopnjuje do fizičnega nasilja ... pozneje lahko celo do groženj s smrtjo.

Na številki 080 1155, ki je številka SOS telefona, vsako leto prejmejo 3500 klicev. Že skoraj 30 let se borijo, da bi bilo trpljenja žrtev nasilja čim manj in da se njihove zgodbe slišijo ... A tak telefonski klic po navadi pride šele po letih nasilja. Ko žrtve ne vidijo več izhoda in se bojijo za svoje življenje.

Za Fokus je spregovorila tudi ženska, ki je 20 let trpela nasilje. "Nikomur nisem povedala, ker me je bilo sram," je povedala. On je bil priljubljen in spoštovan. Strah jo je bilo, da bo uresničil grožnje, da jo bo ubil. 

Žrtve takšnega nasilja med partnerji pa so pogosto tudi otroci. Tudi če sami niso deležni nasilja, imajo, že če samo gledajo in poslušajo nasilje med starši, enake posledice kot žrtev nasilja, pripovedujejo strokovnjaki. Zato je tudi zaradi otrok zelo pomembno, da se takšen odnos preneha in da žrtev najde rešitev. Glavno sporočilo prispevka je: rešitev obstaja, pokličite pomoč. 

V ljubljanski galeriji Kresija bo do 7. januarja na ogled razstava umetniških del, ki so nastala na podlagi žalostnih zgodb pogumnih žensk. Žensk, ki so po dolgih letih nasilja spregovorile in našle svoj mir.