Če so se starši včasih morali odločali o tem kdaj dati otroke v vrtec, kako jih hraniti, kakšne dodatne dejavnosti jim izbrati, katere risanke lahko gledajo, pa kasneje o tem, kdaj naj dobijo svoj telefon, koliko časa so lahko pred zasloni, se morajo zdaj odločati tudi o tem, ali bodo otroke pokazali na svojih družbenih omrežjih in kdaj bodo lahko imeli svoje profile.
Hajdi Korošec Jazbinšek je ena redkih oseb, ki lahko o prepoznavnosti v otroštvu govori iz prve roke. ''Ko pogledam nazaj, mi nič ni žal, da sem bila kot otrok izpostavljena. Ogromno nekih zelo dobrih izkušenj sem dobila iz tega in ogromno nekih zelo dobrih poznanstev, ki sem jih kasneje znala tudi dobro unovčiti.Bilo je tudi slabih stvari, seveda, ampak saj svet ni črno bel. Prej ko se navadimo na neke stvari, prej se pridobiva trda koža, lažje potem tudi funkcioniramo v svetu,'' pojasnjuje.
Danes uspešna podjetnica in vplivnica v svoje objave na družbenih omrežjih vključuje tudi svoja sinova. Vključi ju, kadar sama izrazita interes. če ima možnost poslovnega sodelovanja, kjer bi lahko sodelovala tudi sinova, pa ju prej vedno vpraša.
Naročniki praviloma ne zahtevajo, da otroci morajo sodelovati v oglaševalskih kampanjah, pravi tudi Anja Sobočan, lastnica agencije za digitalni marketing Boost up. In praviloma pri nas vplivneži ne zahtevajo višjega plačila, če vključijo tudi otroka.
''Načeloma imamo glede tega res dobre izkušnje pri nas v Sloveniji, tako da po navadi se dogovarjamo za plačilo že vnaprej. Če pa nekdo vključi svojega otroka ali ne, to pa je res na strani vsakega posameznika. Vsekakor pa mi vedno izpostavimo to, da otrok naj ne bo nek glavni temelj, glavni prodajni steber znotraj neke oglaševalske kampanje.''
V praksi je največji izziv mislenost ljudi, da gre le za kompenzacije na primer, da le nekaj pokažeš, malce promoviraš za prijateljico, da za objavo zgolj dobijo neko darilo, pojsnjuje odvetnica Alja Fakin.Vplivništvo je delo, je poklic in zato morajo biti te stvari urejene. Ko gre za otroke, pa na njih včasih vplivneži - grdo rečeno- gledajo kot na nekakšne rekvizite.
''Sem imela primer očeta, ki je rekel pa saj otrok nič ne dela. Jaz otrokom vržem žogo, oni se igrajo. Kaj potem, če jih vmes jaz poslikam? Zdaj ta miselnost je pač vir tega, zakaj je kidfluencerstvo tako problematično''.
Otroci, ki sodelujejo v vplivnostnem marketingu, imajo svoje pravice. ''Že samo dejstvo, da v neki objavi nastopa otrok izjemno poveča gledanost in doseg teh objav in prodajo. Zato je tukaj ta vidik, saj otrok se samo zabava, napačen.''
Zaščita zasebnosti otrok je posebna kategorija, ki je starši po besedah Alje Fakin praviloma sicer ne upoštevajo. ''Zasebnost na družbenih omrežjih ne obstaja. Torej tisto, kar želiš obdržati kot zasebno, tistega pač ne objaviš.''
Dejstvo je tudi in v tem so si raziskave zelo enotne, da imajo družbena omrežja negativne posledice za otrokovo samozavest ion samopodobo, ki postane odvisna od neprestanega potrjevanja, od tega, da si ljudem všeč. Teh idealov pa človek nikoli ne more dosegati, tudi če jih pa je ta samopodoba lahko krhka, pojasnjuje psiholog doktor Žan Lep.
Za starše je prvi kriterij, da morajo razmišljati o dobrobiti otroka in da imajo nadzor. ''Da so seznanjeni, da vzpostavijo okolje, kjer otrok lahko deli svoje skrbi, da deli tudi negativne izkušnje, da so mu torej na voljo kot opora pri procesu in soočanjem s težavami, ki bodo s tem prišle.''
Realnost družbenih omrežij ni črno-bela ampak zahteva odgovornost, premislek, znanje in odprt pogovor. Namesto strahu – razumevanje. Namesto prepovedi – znanje in meje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.