Od čudaškega hobija do pop kulture

Stripi, zgodbe, serije, filmi o fantazijskih bitjih, pa o superjunakih in znanstvena fantastika. Namizne igre, videoigre, igre vlog v živo. In mange ter anime iz daljnjega vzhoda, preoblačenje v najljubše like. Vse to je del subkulture, ki je z obdobjem pandemije covida pravzaprav prešla v pop kulturo, tudi pri nas. Če se je to včasih povezovalo z v družbi nepriljubljenimi osamljenimi posebneži, je zdaj vse bolj vidno, sprejeto in tudi tržno zelo uspešno.

Vizualno najbolj atraktiven je seveda tako imenovani cosplay oziroma kostumsko upodabljanje likov iz filmov, serij, knjig, stripov ali videoiger. In ne, cosplay ni kar neka maškarada, čeprav gre za kostume.

Gre za subkulturo po subkulturah, pravi sociolog dr. Primož Krašovec. ''Včasih so bile subkulture zelo striktno definirane, tudi trajne v času, ta je zelo prožna, zelo vezana na internet na nove medije. Tako da hitro se spreminja, tud estetika, načini oblačenja.''

Edina konstanta je ponos, ki je malce v zadregi za to, da gre za nekaj geekovskega, pojasnjuje. ''Za nekaj, kar je mogoče veljalo za nekaj čudaškega, zdaj pa ravno ta ekscentričnost daje vrednost tej kulturi.Ti, ki so bili včasih kul in so poslušali recimo kitarsko glasbo in so imeli dolge lase, so zdej ti, ki so v zadregi ali pa tega ne vejo, pa so drugi v zadregi namesto njih, medtem, ko je to dejansko kul.''

Od popa pa se razlikuje v tem, da zahteva nekaj predznanja, poznavanja. ''V bistvu moraš nekako razumeti, ne razumejo pa čisto vsi. Tako da je maloekskluzivnosti, kljub množičnosti.''

Ena od zelo pogostih zmot je, da gre za kulturo ljudi, ki se neradi družijo, da te svoje hobije gojijo izolirani v kleteh svojih staršev. To ne drži, kar dokazujejo tudi redna druženja, ki jih organizira društvo Amulet D20.

Fantazijska skupnost, interes za vse fantazijsko cveti in raste že od 80ih let, vedno bolj se povezujejo, vedno boljša je komunikacija med društvi. Zdaj že lahko rečemo, da gre za del pop kulture, pa ni bilo vedno tako. In združuje veliko umetniških disciplin.

Vsa ta društva, vse skupnosti v Sloveniji med seboj zelo dobro sodelujejo, se družijo, vedno pa vse vrhunec doseže na konvencijah. S tujino se zaenkrat še ne moremo primerjati glede obsega te kulture in predvsem dogodkov, se pa ta scena močno in hitro razvija

Za razliko od subkultur v preteklosti, se njeni pripadniki jemljejo manj resno, kar je tudi del privlačnosti, pojasnjuje doktor Krašovec. ''Je ta sproščenost del šarma. Se pravi zelo intenzivna kultura, zelo intenzivno se ukvarjajo s stvarmi, s katerimi se ukvarjajo, ampak hkrati se pa ne jemljejo resno, mislim da je to ta čar.''

In ravno zato je družbeno zelo dobrodošla. ''Ker drugače bi imeli samo te rigidne subkulture iz 90ih, teh smo se pa vsi že malo naveličali.''