Od čudaškega hobija do pop kulture

Stripi, zgodbe, serije, filmi o fantazijskih bitjih, pa o superjunakih in znanstvena fantastika. Namizne igre, videoigre, igre vlog v živo. In mange ter anime z daljnjega vzhoda, preoblačenje v najljubše like. Vse to je del subkulture, ki je z obdobjem pandemije covida pravzaprav prešla v pop kulturo, tudi pri nas. Če se je to včasih povezovalo z v družbi nepriljubljenimi osamljenimi posebneži, je zdaj vse bolj vidno, sprejeto in tudi tržno zelo uspešno.

Vizualno najbolj atraktiven je seveda tako imenovani cosplay oziroma kostumsko upodabljanje likov iz filmov, serij, knjig, stripov ali videoiger. In ne, cosplay ni 'kar neka' maškarada, čeprav gre za kostume.

Gre za subkulturo po subkulturah, pravi sociolog dr. Primož Krašovec. ''Včasih so bile subkulture zelo striktno definirane, tudi trajne v času, ta je zelo prožna, zelo vezana na internet, na nove medije. Tako da se hitro spreminja, tudi estetika, načini oblačenja.''

Edina konstanta je ponos in biti malce v zadregi, ker gre za nekaj 'geekovskega', pojasnjuje. ''Za nekaj, kar je mogoče veljalo za nekaj čudaškega, zdaj pa ravno ta ekscentričnost daje vrednost tej kulturi. Ti, ki so bili včasih 'kul' in so poslušali recimo kitarsko glasbo in so imeli dolge lase, so zdaj ti, ki so v zadregi ali pa tega ne vedo, pa so drugi v zadregi namesto njih, medtem ko je to dejansko 'kul'.''

Od popa pa se razlikuje v tem, da zahteva nekaj predznanja, poznavanja. ''V bistvu moraš nekako razumeti, ne razumejo pa čisto vsi. Tako da je malo ekskluzivnosti kljub množičnosti.''

Ena od zelo pogostih zmot je, da gre za kulturo ljudi, ki se neradi družijo, da te svoje hobije gojijo izolirani v kleteh svojih staršev. To ne drži, kar dokazujejo tudi redna druženja, ki jih organizira društvo Amulet D20.

Fantazijska skupnost, interes za vse fantazijsko cveti in raste že od 80. let, vedno bolj se povezujejo, vedno boljša je komunikacija med društvi. Zdaj že lahko rečemo, da gre za del pop kulture, pa ni bilo vedno tako. In združuje veliko umetniških disciplin.

Vsa ta društva, vse skupnosti v Sloveniji med seboj zelo dobro sodelujejo, se družijo, vedno pa vse vrhunec doseže na konvencijah. S tujino se zaenkrat še ne moremo primerjati glede obsega te kulture in predvsem dogodkov, se pa ta scena močno in hitro razvija

Za razliko od subkultur v preteklosti se njeni pripadniki jemljejo manj resno, kar je tudi del privlačnosti, pojasnjuje doktor Krašovec. ''Je ta sproščenost del šarma. Se pravi zelo intenzivna kultura, zelo intenzivno se ukvarjajo s stvarmi, s katerimi se ukvarjajo, ampak hkrati se pa ne jemljejo resno, mislim, da je to ta čar.''

In ravno zato je družbeno zelo dobrodošla. ''Ker drugače bi imeli samo te rigidne subkulture iz 90. let, teh smo se pa vsi že malo naveličali.''