1°C

Od Planice do Tokia: mehurček, karantene, stroga pravila, tekme brez navijačev

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
AVTOR
24UR Fokus /
KOMENTARJI
2
Največja in najbolj množična športna prireditev v Sloveniji – Planica je letos, tako kot vse tekme vrhunskih športnikov, potekala brez navijačev, ki sicer pričarajo izjemno vzdušje, ki je del naše kolektivne zavesti. Skakalce so pričakali virtualni navijači, pred tem pa vrsta preventivnih ukrepov: od testiranj, razkuževanj, do gibanja v mehurčku … To je realnost vrhunskega športa med epidemijo. In strah športnikov, trenerjev, da se ne bi okužili tik pred tekmo. Morda bo kakšna skrb manj za olimpijce v Tokiu, saj je država odločila, da jih uvrsti na prednostni seznam za cepljenje.

Planica z vrhunskimi športniki in virtualnimi navijači 

Treniranje – garanje, odrekanje na račun vrhunske pripravljenosti in vrsta strogih ukrepov zaradi covida-19, s katerimi se v zadnjem letu soočajo vrhunski športniki. Tudi okužbe, solze in izpuščene tekme. Kako so v Planici poskrbeli za športnike, da bi v največji meri preprečili morebiten vdor virusa, je v zakulisju preverjala novinarka rubrike 24UR Fokus Maja Sodja.Kako je to videti, si lahko ogledate tudi v spodnjem videu.

Premišljen je vsak korak, vsak ukrep. Od testiranj skakalcev vsak drugi dan, do razkuževanj, razdalj, koridorjev in kulise z virtualnimi navijači, ki planiške množice niso mogli nadomestiti. Skakalci so se testirali že neštetokrat, ali kot pravi Timi Zajc:"Tega se bolj težko navadiš, vsakič ravno toliko zaboli, da ni prijetno. Po eni strani je pa fajn, ker vemo, da imamo samo še enkrat to sezono testiranje."Na testiranje oziroma palčko v nosu, kot se pošali, se ni privadil niti Peter Prevc, a se zaveda, da je to potrebno. Prevc ima namreč že izkušnjo, covid-19 je prebolel: "Pobere moč, predvsem vzame tri tedne treniranja na polnih obratih, počasi se vrneš nazaj."

V Planici so opravili okoli 2300 PCR-testov, stroški testiranja in ostalih ukrepov so jih stali 140 tisoč evrov, celoten strošek Planice pa 1,5 milijona evrov. 

Tokio – olimpijci so uvrščeni na prednostni seznam za cepljenje

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ravno v Planici decembra lani je bilo kot eno prvih zimskih prvenstev preizkus za vse naslednje. Mednarodni nadzornik za testiranje na okužbo z novim koronavirusom je bil pulmolog Matjaž Turel. In zgodilo se je: na testiranju je padla švicarska ekipa in po potrditvenem testu dokončno izpadla. "Ekipo s svetovnega prvenstva je težko poslati domov, a ker je bila bolezen potrjena, je ta ekipa na žalost morala domov."Prenosa okužbe ni bilo, mehurček je zdržal. In to je tisto, kar je v času epidemije na tekmah najvišjega ranga izjemnega pomena. 

Uspeh kariere, njena prva članska medalja in najboljša možna popotnica za olimpijske igre v Tokiu. Srebrno odličje na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki, ki ga je Tina Šutej osvojila s skokom štiri metre in 70 centimetrov. A pred tem ni šlo vse tako gladko. "Najprej je bil šok zjutraj, sem se zbudila in dobila sporočilo, da je naš fizioterapevt pozitiven in da moramo ostati v sobah, ker smo v izolaciji. Potem se je ta zgodba nadaljevala, ostali smo še nekaj ur v hotelu, vse akreditacije so nam blokirali, nismo smeli nikamor. Tisti prvi trenutek je bil res takšen, da sem pomislila, da mogoče ne bom mogla na tekmo."Tekma je bila k sreči na sporedu v večernih urah, časa je bilo zato dovolj za dodatna testiranja, izšlo se je odlično.

Tina Šutej je po osvojeni srebrni medalji na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki med kandidatkami za medalje na olimpijadi v Tokiu.
Tina Šutej je po osvojeni srebrni medalji na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki med kandidatkami za medalje na olimpijadi v Tokiu.

Tako imenovanega palčkanja, pravi, se je povsem privadila. Tudi protokola, ki ga narekuje epidemija. In dejstva, da tekmuje brez dobrodošle podpore navijačev. Te ne bo niti na olimpijadi, kamor se Tina Šutej odpravlja močno motivirana, a ravno zaradi epidemije še posebej previdna. 

Ogenj za olimpijado v Tokiu je zagorel že marca lani, a so igre zaradi pandemije prestavili. Poletne olimpijske igre so pred tem nazadnje odpovedali leta 1944 v času druge svetovne vojne. V tem tednu je olimpijska bakla krenila na pot po deželi vzhajajočega sonca, 23. julija bo prispela na osrednji olimpijski stadion japonske prestolnice. 

Tam bo na otvoritveni slovesnosti, ki bo nedvomno pravi spektakel in paša za oči, tudi vsaj 50 slovenskih športnikov. Končna številka še ni znana, saj se morajo nekateri, denimo košarkarska reprezentanca, najprej tja prebiti skozi kvalifikacije. Igre si bodo v živo lahko ogledali le domači obiskovalci, medtem ko bo športnike iz tujine lahko spremljal le ožji strokovni štab. To pomeni, da v Tokio ne bodo potovali številni funkcionarji. 

V Tokio nedvomno potuje Marjan Fabjan, tvorec največjih uspehov slovenskega juda. Bronasta Urška Žolnir v Atenah 2004, osem let kasneje v Londonu olimpijsko zlato. Lucija Polavder, bronasta v Pekingu. Tina Trstenjak, zlata pred petimi leti v Riu. 

Tina Trstenjak in Marjan Fabjan. Bodo judoisti prinesli medalje tudi iz Tokia?
Tina Trstenjak in Marjan Fabjan. Bodo judoisti prinesli medalje tudi iz Tokia?FOTO: STA

Epidemija je pošteno izpraznila Fabjanovo klubsko blagajno. Zaradi ukrepov ni bilo treningov, telovadnice so samevale. Ko so se spet odprla tekmovanja, so se stroški predvsem zaradi obveznih testov, ki jih je s sedmih protikoronskih paketom prevzela država, močno povišali. Da bi preživel, je Fabjan prodal svoj kombi. Fabjan je človek, ki se zanese predvsem nase in ne čaka na pomoč drugih. Prepričan je, da tako kot je bilo pred epidemijo, ne bo več. A smo se privadili na nov sistem, poudarja, to je nova normalnost. "Je za vse enako. Tu ni izgovorov, za ves svet, za vse športnike."

V času epidemije je kazen bolezen. Zato je vest, da je vlada olimpijce uvrstila na prednostni seznam za cepljenje, olajšanje. Prikimava tudi Ljubo Jasnič, predsednik zbora in odbora za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije: "To je edino pravilno, da država poskrbi za tiste, ki nas zastopajo po svetu, da so precepljeni in da lahko brez skrbi hodijo okoli."

Celoten prispevek o športnikih, ambasadorjih, ki nas s svojimi uspehi bodrijo, razveseljujejo, vplivajo na kolektivno samozavest, ponos, si lahko ogledate na Voyu.