'Opravka imamo z mafijo'

Pred natanko dvema letoma je zaradi zrušenja tega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu umrlo 16 ljudi. Tragedija, za katero odgovornost pripisujejo slabo izvedenim gradbenim delom, malomarnosti državnih institucij in korupciji, je sprožila največje protivladne proteste v Srbiji v zadnjih nekaj desetletjih.

Novinar Izlaz.com Igor Mihaljević je bil jasen takrat in je še zdaj - to ni bila nesreča, to je bil zločin. Uboj iz malomarnosti, ki je bil začetek padca Aleksandra Vučića in njegove stranke SNS, pravi.

''Takrat so ljudje končno doumeli, da smo vsi pod tem nadstreškom, da življenje v Srbiji tudi fizično ni več varno. Zahvaljujoč, kot vse kaže, organizirani kriminalni skupini z nekdanjim predsednikom na čelu, ki je sklepal za Srbijo škodljive dogovore s Kitajsko in obnavljal na sumljiv, problematičen način.'' S tem bi se po njegovo moralo spopasti tožilstvo za pregon organiziranega kriminala, saj imajo po njegovih besedah opravka z mafijo.

Srbija ni le ideološko, pač pa močno tudi ekonomsko razdeljena. Krog okoli Aleksandra Vučića živi na izjemno visoki nogi, strankarska izkaznica SNS in usluge režimu so bile tiste, ki so vodile v dobre službe in materialno blagostanje. Na drugi strani velika revščina, marsikdo je bil zaradi preživetja prisiljen hoditi na Vučićeve shode in vsaj na videz podpirati režim.

Slabih 30 odstotkov upokojencev v Srbiji prejema pokojnino v višini približno 285 evrov ali manj, slabih 60 odstotkov pa 485 evrov, kar je povprečna pokojnina, ali manj. Povprečna plača v Srbiji je trenutno 1000 evrov, vendar polovica zaposlenih prejema 800 evrov ali manj mesečno.

Res je, da so plače pod Vučićevo oblastjo narasle, pravi politolog prof. dr. Dušan Vučićević, vendar pa cene rastejo še hitreje. Večina stvari je dražja kot v Sloveniji. Sicer drži, kot se rad pohvali Vučić, da je Srbija v času njegove vladavine dobila veliko tujih investicij, vendar predvsem v panogah, kjer so plače zelo nizke. Drži tudi, da so v teh 14 letih zgradili nekaj cest, vendar večinoma preko prirejenih razpisov po zelo prenapihnjenih cenah, pojasnjuje dr. Vučićević.

Med prvimi zahtevami in tudi ukrepi, ki so jih po zmagi predstavniki Študentske liste že izvedli, je sprostitev pritiska na medije z nacionalnim dosegom. Prav Vučićeva medijska politika je namreč pripeljala do velike tabloidizacije družbe.

Posnetki množičnih protestov, študentskih pohodov in drugih dejavnosti študentskega gibanja pa niso bili realno ali objektivno prikazani na medijih z nacionalno pokritostjo. Del novinarjev je vztrajal pri tem, da so javno govorili o tem, kaj se je dejansko dogajalo, in pogosto so plačali visoko ceno.

Del družbe, zlasti starejši ljudje in tisti na podeželju, so bili tudi informacijsko izolirani, kar je vodilo v to, da je imel Vučić volilno podporo predvsem v tem segmentu prebivalcev. V mlajši generaciji pa ga podpirajo predvsem tisti, ki imajo od tega korist.

Vučić in njegov režim še niso rekli zadnje, napovedujejo, da bodo močna opozicija in da bodo šele sedaj ljudje videli, kako dobro jim je bilo pod njihovo oblastjo. Grozijo, da ne bo plač in pokojnin, ter da se bo Srbija pogreznila v blato. V Študentski listi to deklarativno zanikajo. Zatrjujejo, da imajo strokovnjake za vsa področja in da bodo sposobni izpeljati spremembe.

Razmerja moči v srbskem parlamentu so se dramatično spremenila, študentska lista je z večino sedežev v roke dobila ne le oblast, pač pa predvsem veliko odgovornost. Pred njimi in pred srbskimi prebivalci pa so vse prej kot enostavni časi.