V Fokusu lahko vidite lepote podzemnega sveta, problematiko onesnaževanja, zgodovino, raziskovanje, živalski svet, plenjenje jam, reševanje iz jam, pa tudi vse, kar morate vedeti kot morebiten obiskovalec - turist. Svet pod zemljo je izjemno občutljiv, zato je osveščanje, kako je treba z njim ravnati, zelo pomembno. V jame se je s snemalno ekipo in strokovnjaki podala novinarka Anamarija Krese. Od raziskovanja do jamskega turizma in do ekologije.
"Večina tujih raziskovalcev nam zavida, predvsem dolgo tradicijo in interdisciplinarno povezovanje znanja o krasu," pravi dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa. Prepričan je, da jame in znanje o njih ne bi smeli ostati skriti prav nikomur. Ker so pomembne za vse nas."Lahko je fotografski vidik, lahko je turistični vidik, lahko v njih odkrivamo hidrologijo, iz njih dobivamo tudi pitno vodo, potem so jame še arheološkega pomena ..." A pri vsem tem je potrebna previdnost, opozarja. Po podatkih Inštituta za raziskovanje krasa je več kot pet odstotkov jam zaradi pretiranega in neodgovornega obiska trajno poškodovanih. Jamski turizem je hkrati zaveznik in sovražnik. Ker prinaša denar in hkrati izdihan zrak, ki uničuje kapnike, svetlobo svetilk, ki moti jamske živali, podplate, ki v podzemni svet vnašajo tuje organizme ...
Po podatkih mednarodne zveze turističnih jam v svetu jame letno obišče več kot 150 milijonov obiskovalcev. Pri nas si je največjo turistično jamo v Evropi, Postojnsko jamo, do zdaj ogledalo že skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Prav tako je dobro obiskanih tudi 21 drugih naših turističnih jam. Kakšne so te jame, kako je videti obisk? Na kaj morate biti pozorni?
V Sloveniji je skoraj 12 tisoč neturističnih jam odprtega tipa. Kar pa ne pomeni, da lahko gre vanje vsak: V jamo lahko gre lahko samo oseba, ki je pridobila potrdilo o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje. Ta izpit organizira oz. izpelje Jamarska zveza Slovenije dvakrat na leto, pojasnjuje Klemen Mihalič, vodja izobraževanja pri jamarski zvezi. Turistično vodenje po neturističnih jamah je tako z zakonom prepovedano. "Ampak tu je precej sive ekonomije in vsak se v bistvu lahko znajde po svoje in za manjše skupine ljudi vemo, da se vodijo po posameznih bolj zanimivih jamah," še opozarja Mihalič. Uradni nadzor je bolj ali manj le na papirju. Okoljski inšpektorat je podhranjen in ne ravno usposobljen za takšne vrste nadzora. Tudi zato so tako pomembni jamarji - da spremljajo razmere in da opozarjajo na to, kaj se dogaja.
V jamah se dogaja tudi plenjenje jamskih živali. Tudi o tem v Fokusu. In o reševanju iz jam. Velikokrat se zgodi, da se v brezna spuščajo tudi neizkušeni, ki jih morajo potem reševati ... Intervencij imajo reševalci vsako leto od 5 do 10. Večinoma rešujejo pohodnike, smučarje in živali, ki samo padejo v brezna, daljša reševanja, tudi deset dni so že trajala, pa so, ko gre za jamarje raziskovalce, ki na pomoč čakajo velikokrat zelo globoko v podzemlju. Zaskrbljujoče pa je, da se veliko nesreč v jamah pripeti prav nejamarjem, ki v jamo odidejo zavestno in neodgovorno.
Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.