Wizz Air, LOT, Ryanair, Finnair, Easyjet, Iberia, Air Serbia. V začetku novembra so letala različnih letalskih družb prejemala grožnje, da je na krovu bomba. Nekatera so zato vse do pristanka spremljala vojaška letala. Na srečo so se vse grožnje izkazale za lažne. A kot pojasnjuje direktor Javne agencije za civilno letalstvo Damjan Bregar, to ne pomeni, da bi lahko katero od njih preprosto prezrli. "Ukrepi so odvisni od same ocene grožnje, od tega, v kateri fazi se nahaja letalo, ali je v zraku ali na zemlji. V veliki meri pa je to odvisno tudi od varnostnih programov posamezne države, prevoznika in letališča, na katerem bi se takšno letalo nahajalo."
Prvi se odzove kapitan. Kaj storiti, dobro ve Božidar Andrašek. Začel je pri Adrii pred dobrimi štirimi desetletji, nato je več kot 20 let letel za Croatia Airlines, desetletje v Aziji. Danes kot inštruktor pilote šola na simulatorju. "Najbolj pomembno je, da vsak tak klic vzameš resno," poudarja. Letalo se mora čim prej spustiti čim nižje, da se tako izenačita notranji in zunanji tlak. "Da bo škoda na letalu, če bomba dejansko poči, čim manjša," pojasnjuje. Hkrati začne kabinsko osebje tiho preverjati prtljago, od potnika do potnika.
Posadka med letom ni sama. Takoj se vključijo kontrolorji zračnega prometa, pojasnjuje Matjaž Planinšek, namestnik vodje Območne kontrole zračnega prometa. Pilotu pripravijo podatke o najbližjem primernem letališču, tam pa ustavijo vse vzlete in pristanke. "Lažje je drugim čakati na tleh in trošiti gorivo, kot njemu čakati z bombo v letalu."
Bombe še zdaleč niso edina nevarnost. Andrašek je denimo med letom dvakrat doživel požar na električni napeljavi. "Tudi takrat se natanko ve, kaj je treba narediti, kateri del elektrike je treba izklopiti," pojasnjuje. Nenadoma lahko v kabini tudi pade tlak in takrat se mora letalo takoj spustiti na približno 3.000 metrov višine. "To je pa spet drugačen protokol, kjer je vse odvisno od razumevanja med pilotom in kontrolorjem," pripoveduje Planinšek.
A varnost letala se ne začne z vzletom in konča s pristankom. Vstopili smo tudi v hangarje Adria Tehnike na Brniku, kjer več kot 250 zaposlenih letala redno pregleduje, meri in popravlja. Prostora za napake ni. "Če se karkoli na letalu zgodi, ogrožamo človeška življenja, ogrožamo premoženje letalske družbe, ogrožamo okolico. Pri varnosti ni pogajanj", poudarja direktorica družbe Barbara Perko Brvar. Kako konkretno torej letalski tehniki vzdržujejo letala, kaj vse pregledajo, preverijo, kako poteka šolanje? Kaj se zgodi, če v letalo trči ptica ali vanj udari strela? Tudi o tem v rubriki 24UR Fokus.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.