V povprečju ljudje na OnlyFans zaslužijo le okoli 150 evrov na mesec, veliko jih ne zasluži nič, so pa posamezniki oziroma praviloma posameznice, ki lahko od tega živijo. ''V bistvu to meni omogoča, da se ne zgaram do smrti ali pa da se ne zadolžim do konca življenja, zato, da bi lahko nekaj naredila iz svoje kmetije,'' pojasnjuje Lara Goršek Kos, ki je na OnlyFans začela objavljati pred petimi leti.
V zadnjem času vse več deklet javno govori o tem, kaj vse počno na tej platformi in da s tem veliko zaslužijo. Ampak ni nujno vse res. ''Tudi če pogledamo na Instagramu za marsikatero punco, ki se hvali, kako zapravlja denar in kako ima nove avtomobile in nova stanovanja, zdaj že vemo, da v bistvu jih nimajo in da je to samo od njihovih staršev ali pa od prijateljev. Tako da lahko ti nekaj rečeš, ampak ni pa nujno, da je to resnica,'' pravi Lara.
Nihče ne prizna rad, da za tovrstne vsebine plačuje, zdi se da se lažje izpostavijo ustvarjalci kot sledilci. Mnogi se sprašujejo, zakaj bi ob poplavi brezplačne pornografije na spletu sploh plačevali za OnlyFans. Lara pojasnjuje, da jim to daje možnost, da na nek način uresničijo tiste fantazije, ki jih mogoče s partnerkami ne morejo. Je pa med sledilci veliko mladih.
Vse pogosteje so družine sestavljene iz vedno bolj izoliranih posameznikov. Značilna so bolj fleksibilna intimna razmerja, v porastu je samskost. Ljudje pa potrebo po bližini zapolnjujejo drugje, tudi na Onlyfans, pojasnjuje raziskovalka na Mirovnem inštitutu Leja Markelj.
''Na primer, išče se amaterske vsebine, na primer fotografije in videe ustvarjalk med vsakdanjimi opravili, ko kuhajo, ali pa na drugi strani tudi storitve, ki dajejo občutek ekskluzivnosti.''
Trditve ustvarjalk, kako jih bližnji brezpogojno podpirajo tudi niso vedno reprezentativne, večina jih to še vedno skriva pred družino. Stigma je še vedno močno prisotna, tudi zato, ker se nekateri ustvarjalci in ustvarjalke spuščajo tudi v fizična srečanja oziroma klasično prostitucijo.
Raziskave kažejo, da v Sloveniji večina spolnih delavk, tudi tistih na OnlyFans, deluje samostojno, a kljub temu se tudi tukaj pojavlja vedno več tako imenovanih menedžerjev. V primerjavi s klasičnim zvodništvom je v tem primeru vseeno več varnosti in avtonomije, kar pa ne pomeni, da ne prihaja do zlorab.
Vsekakor je ustvarjanje vsebin preko interneta bolj varno kot srečanja v živo, vendar ustvarjalke poročajo tudi o zalezovanjih, zasledovanjih, nadlegovanjih tako na spletu kot v živo. Nevarnost pa je tudi, da se po koncu tovrstne kariere, ki lahko praviloma traja le nekaj let, težko znajdejo v resničnem življenju. Predvsem jim manjka delovnih navad in razumevanja, kako delujejo običajna delovna razmerja.
Ko govorimo o rasti platform, kot je OnlyFans, ne gre za moraliziranje glede spolnih vsebin, te so vedno bile in bodo, ampak gre zato, da moramo razumeti mehanizme v ozadju, se zavedati pasti in lažnih obljub, ki jih prinašajo. In da znamo tudi v času vse večje digitalizacije svoje intime razvijati tudi kakovostne medosebne odnose v resničnem življenju.
