Razcepljena Slovenija

Dr. Zarja Muršič, biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19, o tem, kako se je z epidemijo spopadla vlada, govori zelo neposredno. "Vlada se je odrezala zelo slabo. Ne vem, ali je mogoče izpostaviti kaj, kar je bilo dobro. Preveč je bilo tona 'jaz sem glavni, poslušaj me' in premalo poslušanja drugih. Nismo se pogovarjali z ljudmi, da bi videli, kakšne so njihove stiske." Ena večjih napak je po njenem mnenju ta, da se država ni bolje pripravila na cepljenje in skušala ljudem, ki so imeli pomisleke, potrpežljivo razložiti, kakšne so koristi in kakšna tveganja. "Komunikacija je bila slaba, ni se poslušalo znanosti, ni se sledilo zadnjim znanstvenim dognanjem."

Da je po letu in pol v družbi toliko nestrpnosti, ni presenečenje, je jasen dr. Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. "Prestali smo zelo naporno obdobje z omejevanjem človekovih pravic, spremembo načina življenja, z veliko osebnimi stiskami. In verjetno je logično, da to slej ko prej nekako doživi svojo reakcijo v obnašanju in komuniciranju ljudi." Kot ustavnega pravnika ga skrbi predvsem to, da vlada zaradi nezanesljive večine v državnem zboru že leto in pol vlada z odloki. "Ta erozija zakona kot temeljnega gradnika sistema je problematična."

Tako globoka polarizacija družbe v tako izjemnem času ne preseneča niti dr. Renate Salecl, svetovno znane predavateljice, filozofinje in sociologinje. "V času, ko proizvajaš razcepe, lahko kot vlada uporabljaš veliko bolj represivne ukrepe. In to zdaj vidimo. Zadnje leto in pol vidimo tudi, da se vlada v bistvu požvižga na ustavo. Vlada nadaljuje izrazito avtoritaren, agresiven diskurz in vse to sproža veliko nezadovoljstva. Za nami je leto in pol izgub – izgube življenj, izgube zdravja, izgube ekonomske varnosti. In vse to je v bistvu pripeljalo do vrelišča."

Posledice leta in pol najrazličnejših travm se odražajo tudi v slovenskem političnem prostoru, pojasnjuje Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Kot kaže njihova zadnja javnomnenjska raziskava, vlada Janeza Janše uživa zelo nizko podporo – z njenim delom ni zadovoljnih 63 odstotkov vprašanih. "Lahko bi rekli, da gre za kulminacijo nezadovoljstva, ki se izraža na različne načine. Dejstvo je, da je le 14 odstotkov ljudi zadovoljnih s komunikacijo vlade. Teoretiki komuniciranja in pridobivanja prijateljev pravijo, da je treba biti prijazen, da se je treba smehljati in da je treba govoriti odprto oziroma prisluhniti ljudem. In če česa v tej državi nismo bili deležni, so to ravno te značilnosti. Odnos do državljanov ni bil spoštljiv, državljani nismo bili slušani in nismo bili nagovorjeni prijazno."

Kaj pa se nam obeta ob novih volitvah? Kdo najuspešneje izkorišča množično nezadovoljstvo? Kako preseči to globoko polarizacijo slovenske družbe? Tudi o tem v analizi političnega dogajanja v rubriki 24UR Fokus na VOYO.