'Razočarana sem nad človečnostjo, a se ne bom odpovedala upanju!'

Avstralka Madeleine Habib je kapitanka. Trenutno poveljuje ladji nemške humanitarne organizacije Sea Watch, ki ljudi iz Sredozemskega morja rešuje od leta 2015. Z njo se je za Fokus pogovarjal Miha Drozg.

Po podatkih Organizacije za migracije je pri ilegalnem prečkanju Sredozemskega morja samo letos utonilo najmanj tisoč ljudi, skoraj dve tretjini na poti med severno Afriko in Italijo. Od leta 2014 je Sredozemlje terjalo najmanj 18 tisoč življenj, med njimi okoli 700 otrok. Sredozemsko morje je še vedno najsmrtonosnejša znana migracijska pot na svetu.

Ladja Sea Watch 3 je trenutno pridržana vse od aretacije Carole Rackette, torej od konca junija. "Vse od takrat italijanske oblasti zadržujejo ladjo in ne smemo zapustiti pristanišča in reševati ljudi v Sredozemlju. To je zelo frustrirajoč čas za Sea watch in za vse civilne organizacije, ki rešujejo v Sredozemlju. Kar nekaj ladij je ta trenutek zadržanih /.../, to so časi preizkušnje za nevladne organizacije, a še veliko hujši za ljudi, katerih življenja so v nevarnosti," pravi Medeleine Habib.

Kaj se je vse dogajalo na krovu, kaj vse vidijo in doživijo, kakšna je resničnost, za 24ur Fokus pojasni tudi Haidi Sadik, ki je bila tedaj na ladji s Carolo Rackete, sicer pa že dve leti – kot humanitarka na ladji oz. predstavnica za medije v berlinski pisarni – sodeluje z organizacijo Sea Watch.

Na Sredozemskem morju se razkrije vsa hipokrizija sodobne Evrope; strah in udobje pred človečnostjo. Na eni strani pravni akti Evropske unije, ki zahtevajo, da se ljudi, ki skušajo doseči severno obalo Sredozemlja, dosledno vrača v Libijo, kjer so razmere zanje katastrofalne. Na drugi strani stoječe ovacije, ko je Carola Rackete pretekli teden pred odborom Evropskega parlamenta nagovorila evropske poslance. "Spomnim se, kako so ob naši ladji plavala trupla. Nekateri so umrli, ko so se objemali. Trupla so bila videti neločljiva. Martin, eden od naših prostovoljcev, oče treh otrok, je našel truplo malčka. Bilo je, kot da ni mogel dojeti, da v tistem majhnem truplu ni več življenja. Pel je otroku in ga zibal, kot da bi bil še živ," je pripovedovala Carola Rackete. Zaman? O reševanju življenj, ki postaja kriminalizirano početje, nocoj v Fokusu.

Carola Rackete ni prva humanitarka, ki se je znašla pred italijanskim sodiščem. Avgusta 2017 so italijanske oblasti aretirale Pio Klemp, ki je med drugim poveljevala tudi ladji organizacije Sea Watch. Njeno ladjo Iuventa so tedaj zasegli. Zaradi obtožb o pomoči nezakonitim migracijam ji še vedno grozi do 20 let zapora. Ko jo je želela županja Pariza odlikovati z medaljo za pogum, je zapisala: "Ne potrebujemo medalj. Ne potrebujemo oblasti, ki bi odločale o tem, kdo je junak in kdo nezakonit. Nimajo pravice sprejemati te odločitve, ker smo vsi enaki."

Medeleine Habib pravi: "Carola in Pia sta dobra primera ljudi, ki so se pripravljeni boriti za stvari, ki so prave, in pri tem prevzemata določeno stopnjo osebnega tveganja. Medtem ko vesta, da obstajajo ljudje, ki umirajo, medtem ko prečkajo Sredozemlje. In obenem vesta, da to osebno tveganje stvari postavi v perspektivo ... in zaradi tega spoznaš, kako veliko imamo in kako malo tvegamo v primerjavi z ljudmi, ki se vkrcajo v te majhne čolne vsako noč, da bi prečkali Sredozemsko morje."

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.