Resničnostni šov je zamenjala resničnost

Ali bo šel Joe Biden, desetletja nagnjen k dogovorom in nikoli znan po svežih in naprednih zamislih, res po poti velikih reformatorjev, kot je bil Franklin Roosevelt? O tem se v rubriki 24UR Fokus skupaj s sogovorniki, Slovencema v Ameriki in uglednima profesorjema, sprašuje naša ameriška dopisnica Tadeja Lampret. 

Biden s svojimi načrti kaže, da želi biti precej več kot nekdo, ki je Donalda Trumpa premagal prav zaradi svoje zmernosti. Tudi znani profesor zgodovine Allan Lichtman, ki je s svojim modelom pravilno napovedal prav vse zmagovalce predsedniških volitev od leta 1984, je presenečen nad Bidnovim začetkom mandata. Najvidnejša razlika je v spoštljivem tonu in slogu. "Pričakovanja političnih analitikov so bila, da bo Biden precej neodločen, sredinski predsednik. Namesto tega se kaže kot reinkarnacija Franklina Roosevelta. Predlaga kup izjemno pogumnih predlogov."

In poskuša biti predsednik vseh, pravi George Shulman, dolgoletni profesor političnih znanosti na prestižni newyorški univerzi. "Najvidnejša razlika je v spoštljivem tonu in slogu. Biden je namenoma nevpadljiv, ni drame, govori zelo preprosto, obljublja manj, kot naredi."

Bidnovi projekti, vredni več kot 4000 milijard dolarjev, bi v temeljih spremenili ameriško družbo. Med drugim bi država posodobila ceste in mostove, poskrbela za čisto vodo ter dostop do spleta. Razširila bi dostop do brezplačnega šolanja ter s pravicami, kot sta bolniška in porodniška, olajšala življenje družinam. Profesorica ekonomije Veronika Dolar na podlagi raziskav, ki jih opravlja, in lastnih izkušenj, pravi – skrajni čas. "Ameriške sanje, o tem vedno govorimo. Seveda so mogoče, samo na žalost ne v Ameriki."

Njene raziskave o družbeni mobilnosti potrjujejo, da je prehajanje iz nižjega v višji sloj v državi, ki opeva neomejene možnosti, vse težje. Milenijci so prva generacija, ki zasluži manj od njihovih staršev. Pot bi lahko utirala dobra izobrazba, a je šolnina izjemno visoka. "Za zelo dober kolidž ali pa univerzo moraš plačati od 40.000 do 50.000 dolarjev na leto samo za šolnino." Ni redko, da so Američani pri dobrih 20-ih letih zadolženi za 100.000 in več dolarjev. In če ne dobijo zelo dobre službe, lahko študij vodi v finančno katastrofo. Še posebej v času sedanje krize, ko je pandemija odnesla več kot 22 milijonov delovnih mest.

Bidnove zamisli o dostopnejšem šolanju spodbuja soproga Jill, ki je učiteljica. In zdaj tudi prva prva dama v zgodovini, ki po selitvi v Belo hišo ni opustila lastne kariere. A za mnoge ženske tudi dobra služba ni dovolj. Dolarjeva, ki s tremi sinovi živi v bližini New Yorka, pravi, da je cena povprečnih vrtcev v njenem okolišu od 1200 do 1500 dolarjev na mesec. To ženske, ki za enako delo še vedno zaslužijo 20 odstotkov manj kot moški, sili v težke odločitve. "Če malo razmišljaš o tem, kakšne so plače in še vsi ostali stroški, se potem večinoma vsem tem mojim prijateljicam, ki so mame, veliko bolj splača, da ostanejo doma." Za zdaj v najbogatejši državi na svetu milijoni prebivalcev nimajo pravice niti do omembe vrednega bolniškega ali porodniškega dopusta. 

Presenetljivo je, kako je Trump po porazu izginil v zakulisje, od koder lahko po prepovedi tvitanja rentači le s pomočjo elektronske pošte. Manj dosega, laži in žaljivke pa enake. Robert Poredoš iz ZDA poroča že o petem predsedniku in poudari, da Trumpu ni bil podoben nihče. "Trump je že na začetku rekel, da so mediji sovražniki ljudstva, in s tem vnaprej izničil vsako kredibilnost kritične presoje tega, kar on pravi. Najbolj se spomnim izjave njegove svetovalke Kellanne Conway iz začetka, ko so jo soočili z dejstvom, in je rekla: mi imamo alternativna dejstva. Jaz delam za STA že 20 let in dejstva so osnova, brez dejstev ni nič."

O tem, kakšna je krvna slika Bidnovih 100 dni, česa si Amerika v resnici lahko obeta od novega predsednika, nekoč znanega po neprevidnih izjavah, ki je zdaj našel disciplino, v oddaji 24UR in rubriki 24UR Fokus s Tadejo Lampret. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.