Zakaj potniki bežijo v Zagreb?

Kaj torej storiti, da se ne bo ponovil scenarij Adrie, ki je za seboj pustila skoraj 100-milijonsko luknjo? Za nocojšnji 24UR Fokus smo se odpeljali na okoli 150 kilometrov oddaljeno zagrebško letališče Franja Tuđmana. Zanje je koronsko obdobje, ko je število ljudi, ki potujejo z letalskim prevozom, izrazito padlo, že preteklost. Letos namreč pričakujejo že skoraj štiri milijone potnikov, kar je približno toliko, kot jih je iz Zagreba letelo leta 2017. Od tega bo približno pet odstotkov Slovencev. Letos bo ta številka – od vstopa v Šengen namreč beležijo občuten porast – predvidoma za tretjino višja kot lani, to je 200 tisoč slovenskih potnikov.

"Letališče je bilo zgrajeno pred kratkim, leta 2017. Stavba je že zasnovana z namenom, da lahko oskrbimo do osem milijonov potnikov, tako da se letališče lahko širi naprej. Trenutna kapaciteta je sicer pet milijonov potnikov," nam razlaga vodja letališkega razvoja v Zagrebu Yavuz Aytis, Turek, ki že skoraj deset let živi na Hrvaškem. Hrvaška država se je namreč pred desetimi leti odločila, da bo svoje osrednje letališče dala v upravljanje francosko-turškemu konzorciju Zagreb Airport International Company. Danes v Zagrebu beležijo rekordne številke potnikov. Da bi privabili še več Slovencev, pa bodo predvidoma še ta mesec uvedli direktno avtobusno povezavo s središčem Ljubljane.

Zakaj je naše letališče med najslabšimi v Evropi?

"Pogrešam neko globljo strategijo države. Kaj sploh hočemo, kaj je za nas potrebno, katere destinacije, kolikokrat na te destinacije, kako pokriti potrebo državljanov  ... In ko je ta strategija znana, se potem temu primerno tudi odloča,"  razlaga Primož Jovanovič, dolgoletni pilot Adrie, ki je v poslu že več kot 30 let. Čeprav podpira ustanovitev nove letalske družbe, pa je jasen: "Nisem za to, da se naredi firma samo zato, da bomo imeli firmo, pa naj dela izgubo." 

Naša država je sicer nove letalske družbe na ljubljansko letališče letos že poskusila privabiti z državnimi subvencijami. Za štiri proge – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin – kot končne destinacije, in za šest prog – Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki – kot povezave do glavnih letaliških vozlišč. Skupno je letos na voljo 5,6 milijona, za naslednja tri leta pa slabih slabih 17 milijonov evrov. A je bil interes porazen – prijavila sta se zgolj luksemburški Luxair in črnogorski Air Montenegro.

"Od letalstva je edino še kontrola zračnega prometa ostala v slovenskih rokah. To je del suverenosti neke države, to je kritična infrastruktura, tako kot letališče in tako kot prevoznik na nek način," pa razlaga  Peter Grašek, ki je bil v zlatih časih Adrie najprej komercialni direktor, nato pa še predsednik uprave, skupaj 16 let. Najhitrejša in najcenejša rešitev, je prepričan, je javno zasebno partnerstvo. "Ker nek prevoznik lahko bazo vzpostavi v enem mesecu ali pa v enem dnevu, če ima za to interes."

Ste vedeli, da imamo slovensko letalsko družbo s kar 16 potniškimi letali?

Pred kamero 24UR Fokus smo povabili direktorja Amelie International, letalske družbe s sedežem v Sloveniji. Pred dobrimi desetimi leti so dobili francoskega strateškega partnerja in danes so uspešno čartersko podjetje, letijo pa tudi za druge letalske prevoznike, konkretno Air France in Transavio. "V Franciji upravljamo v tem trenutku pet javnih služb, se pravi letimo na pet destinacij, kjer dobivamo subvencijo od države oziroma lokalne regije, da zagotavljamo neko redno povezljivost s Parizom," sodelovanje s francosko državo opisuje Matija Krajnc. 

Čeprav imajo sedež v Šenčurju, pa z ljubljanskega letališča ne letijo. Pa bi jih sodelovanje s slovensko državo po sistemu javno zasebnega partnerstva zanimalo? "V primeru, da se bo slovenska politika res odločila, da gre v nek korak postavitve, pa da ne bomo govorili o prevoznikih, ampak povezljivosti Slovenije in da bo to neka skupinska zgodba ... to se pravi, ne samo letalski prevoznik, ampak tudi promocija Slovenije v tujini, podpora od diplomacije, da se dobi prave slote, tudi z drugimi letalskimi družbami. V taki zgodbi bi z veseljem sodelovali," pravi Krajnc. 

Kaj torej storiti, da se ne bo ponovil scenarij Adrie, ki je za seboj pustila skoraj 100-milijonsko luknjo? Pa o zaspanem ljubljanske letališču in razcvetu zagrebškega. Cela oddaja v arhivu Voyo!