Fokus

Sledilnik covid-19

Ljubljana, 29. 11. 2020 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
24UR Fokus
Komentarji
37

Ena od lepih, navdihujočih zgodb tega sicer izjemno težkega in groznega časa je zgodba o Sledilniku covid-19. Gre za projekt, ki zbira, analizira in objavlja podatke o epidemiji v Sloveniji in ki nastaja s tako imenovanim 'crowdsourcingom', množičnim prostovoljnim sodelovanjem predvsem znanstvenikov in drugih strokovnjakov.

Kdo so ljudje v tej skupnosti, kaj vse počnejo? Kakšna so znanstvena spoznanja? Zakaj so podatki tako zelo pomembni za obvladovanje epidemije? Kaj nam povejo modeli, za kaj so pomembni, kakšne so njihove omejitve? Kako je nastal Sledilnik in kdo vse ga soustvarja? V Fokusu odgovori na ta vprašanja. Novinarka Tina Kristan se je pogovarjala s štirimi znanstveniki, ki sodelujejo pri Sledilniku.

V projekt je trenutno vključenih že približno 230 ljudi, od tega je dnevno aktivnih 70, med 20 in 30 pa jih Sledilniku posveča po več ur dnevno. Statistiki, matematiki, programerji, fiziki, zdravniki, kemiki, biologi, humanisti, družboslovci, oblikovalci, režiserji ... "Mi smo odprta skupnost, kdor koli je pripravljen pri tem sodelovati, je toplo vabljen v naše vrste," pravi Luka Renko. Renko je razvojnoprogramski inženir, investitor, mentor, a zdaj vse dni v tednu vsaj osem ur dnevno posveča Sledilniku, saj skrbi za urejanje podatkov in koordinacijo dela v skupnosti. "Sledilnik je predvsem zbirka podatkov o epidemiji, ki jo pripravljamo prostovoljci. V bistvu jih spravljamo v neko uporabno obliko, v obliko grafov, modelov, predstavitev, in jo poskusimo predstaviti širši javnosti v razumljivi, enostavni obliki," pove Renko, ki za oddajo 24ur Fokus pojasni tudi, kako se je vse skupaj začelo in kako je skupnost sčasoma rasla.

Uspelo jim je povezati slovenske znanstvenike, raziskovalce, številne posameznike. "V resnici vidim največjo vrednost ravno v tem. Pomembno se mi zdi zato, ker je pred nami velik problem, razumevanje podatkov je ključno za razumevanje poteka epidemije, za sprejemanje pravih odločitev, in brez dobrih podatkov, brez podatkovne odličnosti, ki jo mi zagovarjamo, zelo težko vidimo, da lahko to epidemijo res obvladamo."

Objavijo le tiste podatke, ki so dovolj kakovostni. Večino podatkov jim institucije – NIJZ, ministrstvo za zdravje, bolnišnice in laboratoriji – pošiljajo neposredno, še vedno jih je veliko v obliki, ki potrebuje ročno obdelavo. Nekaj pa je tudi podatkov, ki so jih nekoč dobivali, a jih zdaj zaradi preobremenjenosti institucij ne več.

Dr. Maja Pohar Perme je profesorica statistike, predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na medicinski fakulteti. Raziskovalno se ukvarja z analizo preživetja, predvsem pri rakavih bolnikih. Dr. Žiga Zaplotnik je podoktorski raziskovalec na fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo področje raziskovanja: numerični modeli za napovedovanje vremena. Oba za Sledilnik pripravljata modele o epidemiji. "Cilj modelov je vedno ločiti naključja od dejanskih trendov. Modeli nam pomagajo, da razumemo, kako se vse te številke, ki jih gledamo vsakodnevno, med seboj povezujejo, kako se povezuje število potrjenih primerov s tem, koliko bo hospitalizacij, koliko bo potrebnih postelj na intenzivni negi, koliko bo smrti. In ko enkrat razumemo, kako se številke med seboj povezujejo, potem lahko delamo kratkoročne napovedi," pojasnjuje za Fokus dr. Maja Pohar Perme.

"Napovedi so, milo rečeno, slabe. Trenutno število novookuženih pojema za manj kot 10 odstotkov na teden. To pomeni, da bi recimo nekje do božiča, smo že prepričani, da bomo imeli več kot 2000 smrti," razlaga dr. Zaplotnik in dodaja, da število hospitaliziranih v naslednjih dveh tednih verjetno še ne bo upadalo. In še: "Opažamo, da je delo tista kategorija, pri kateri pride do največ kontaktov na prebivalca na dan. Tam je tudi potencial, da te kontakte najbolj znižamo, da omrežje najbolj okrnimo ... Že nekaj časa smo špekulirali, da je premalo dela od doma, da je lahko to eden od tistih faktorjev, ki pozroča, da epidemija ne upada tako, kot bi si želeli. Zakaj? Opazili smo neke korelacije med zmanjševanjem okužb poleti in poletnimi dopusti, ko je bilo manj ljudi na delovnem mestu. Te korelacije, o katerih smo prej špekulirali, je potem raziskava Sledilnika skupaj z Mladimi zdravniki in Valiconom potrdila. Še več: tudi kavzalno potrditev pa so pred kratkim dali epidemiologi iz NIJZ."

Za dobre modele so potrebni dobri podatki. In pri Sledilniku bi si želeli več podatkov. Tudi podatke o epidemiološkem sledenju, o tem, koliko traja od brisa do testa, do rezultata, do epidemiološkega klica. Ne poznamo, dodaja Renko, razlogov za testiranje, so to simptomi, je bil nekdo testiran zato, ker dela v zdravstvu ali domu za ostarele. Ne vemo, ali je nekdo testiran prvič ali gre za ponovitveni test. Želeli bi si tudi podatke o mobilnosti prebivalstva, od telekomunikacijskih operaterjev, o delu na domu, pa tudi na primer podatek, koliko otrok je vključenih v vrtce v posameznih občinah.

Ali ti podatki obstajajo? Renko odgovarja: "Ti podatki sigurno obstajajo, vprašanje pa je, ali so na volji v obliki, ki so primerni za nadaljno uporabo. Tu se je treba zavedati varovanja osebnih podatkov in sistemov za anomizacijo, ki jih je treba uporabiti. Te podatki v zdravstvu načeloma niso dostipni, ker je informatizacija slaba, sistemi niso povezani, ogromno dela bi bilo treba vložiti, da bi se to vzpostavilo."

"Sledilnik je imeniten projekt, ki kaže, kako se lahko raziskovalci hitro povežejo," dodaja profesorica dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Že leta se med drugim raziskovalno ukvarja z epidemiologijo virusov, tudi v okoljskih vzorcih in odpadnih vodah. Trenutno ugotavljajo prisotnost novega koronavirusa v odpadnih vodah, in sicer za približno četrtino prebivalcev Slovenije. Kako ta postopek poteka? "Vzorčimo pri sedmih čistilnih napravah: Ljubljana, Domžale/Kamnik, Celje, Velenje/Šoštanj, Kranj, Koper, v zadnjem času tudi Maribor, prej smo še v Rogaški Slatini. Sodelavci na čistilnih napravah jemljejo 24-urni vzorec vode, ki prihaja v čistilno napravo, torej odtok, potem pa pri nas te vzorce skoncentriramo, skoncentriramo virusno nukleinsko kislino, to je v tem primeru RNA, jo izločimo iz tega vzorca in analiziramo število kopij virusne RNA. Potem sledi obdelovanje podatkov   uporabljamo veliko kontrol, ker so odpadne vode  kompliciran vzorec. Po navadi so rezultati znani v času enega do treh dni. Pri tem sodeluje sedem raziskovalcev. Podatke pošiljamo sprotno, tako kot analiziramo, oni pa naše podatke o količini SARS-CoV-2 oziroma njegove RNA v odpadni vodi vključujejo v svoje modele," pove dr. Maja Ravnikar.

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (37)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dante
30. 11. 2020 17.11
+0
kdo nadzira sledilnik Covid: Sova, UDBA, CIA, Mossad, MI6, kdo nas hoče zatret
Amasakul
30. 11. 2020 14.51
Ta sledilnik, nikakor mene ne ujame...
janez horvat
30. 11. 2020 11.41
+0
Eni bi verjetno radi imeli vsak dan referendum o epidemiji. Na podlagi rezultatov referenduma, bi se vlada odločala o ukrepih vsak dan sproti? Modeli kažejo, ka se bo zelo verjetno epidemija odvijala. Do sedaj so v veliki meri točni. Morajo pa biti podatki čim bolj točni in ažurni. In na podlagi tega se lahko strokovna skupina in vlada odločajo o ukrepih. Je to zelo težko razumljivo? Ali je treba vprašati vedeževalce na levi, ki vedno vse točno ugotovijo. Za nazaj!
maca12
30. 11. 2020 11.01
-4
Najvecja mozna bedarija...
JohnKimble
30. 11. 2020 11.07
+1
Bedarija, d se zbirajo in prikazujejo podatki? Verjetno si eden tistih ki si se spraševal kaj ti bo koristila matematika v življenju....
First Last
30. 11. 2020 11.45
Vprašajmo zakaj tukaj ne komentirajo razni znanstveniki, doktorji, statistiki,... Če samo malce vržejo oko sem jih mine, nesmisel, moraš biti še psiholog zraven in ne čutijo občutka kontrole če tukaj komentirajo in dobijo potrditev (sicer po večini bolane družbe, ki zaradi opisanega tukaj zbira).
Pepsikokta
30. 11. 2020 10.52
-1
To dela ce so vsi za, drugace pa ne. Oslarija ki je placana
JohnKimble
30. 11. 2020 11.06
+3
Če bi prebral članek, bi vedel, da to ni aplikacija za sledenje stikom ampak zbirka podatkov, ki so prikazani na način, da se jih da lažje razumeti.
Lolik
30. 11. 2020 09.33
-3
🤣🤣🤣🤣🤣 me zanima ce ma kdo 30+ ta sledlinik na telefonu🤣🤣🤣🤣
JohnKimble
30. 11. 2020 10.03
+3
Če bi prebral članek, bi vedel, da to ni aplikacija za sledenje stikom ampak zbirka podatkov, ki so prikazani na način, da se jih da lažje razumeti.
Pepsikokta
30. 11. 2020 10.52
Periot222
29. 11. 2020 21.28
+0
SLEDILNIKE DAJTE LOPOVIM KI KRADEJO DRZAVO!!!!!!
Pomemben petelin
29. 11. 2020 18.58
-2
No moja teorija zarot že od začetka še vedno drži: Covid- 19 je 2619 meta primarno število ustvarja popolni kvadrat znotraj božanske frekvence (fibonacci). Vladarji se grejo socialni inženiring ker ja dokazano da FIGUMBAVMANOVA frekvenca 4,66 potrjuje MANDERBOLTOV SET kaosa ,da se preveč namnožena populacija samouniči. Zato kontrola in posesivnost ki je zavrto čustvo LJUBEZNI.Potem Trudo na gospodarskem forumu izjavi da se gre za BIG RESET veliko obnovo da vse obstane pri vladarjih.SMRT JANŠIZMU 8 2
User300173
29. 11. 2020 16.15
+2
Kadar je Janša poleg, ni nobene možnosti da bom v bližini, kaj šele sodeloval. S podleži nočem imeti opravka niso vredni zaupanja.
janez horvat
30. 11. 2020 11.30
Lahko malo utemeljiš? Pa še primerjavo naredi s Šarcem ali Mesecem ali Cerarjem, da tudi ostali vidimo razliko.
kakafonijaprava
29. 11. 2020 15.20
+4
Virologinja K prosenc pravi: Pri PCR testih v približno eni uri lahko teoretično ustavrijo milijone kopije DNK niza. Na takšen način dobimo skopiranih ogromno enot ujetega dednega materiala. Le zakaj ga rabijo, se sprašujem? Zdravniku naročite, da se po testiranju vaš DNK material uniči!
janez horvat
30. 11. 2020 11.32
Mene ne skrbi, če imajo moj DNK (mimogrede: napisal si LAHKO, kar ne pomeni, da to delajo), meni bo ostal. Bi me pa skrbelo, če bi bil pozitiven na korono.
kakafonijaprava
29. 11. 2020 14.51
+3
Še evdno pomankljivo, ker ne vemo koliko jih je ponovno testiranih, posebej v DO!
slo_veter
29. 11. 2020 12.55
-2
mene samo zanima kdo financira vse te ljudi ???
JohnKimble
30. 11. 2020 10.02
+2
Prostovoljci so in to počnejo v prostem času.
Apostol1
29. 11. 2020 11.21
+5
Vse lepo in prav , toda razen statistike za prihodnje rodove ta aplikacija nima prav nobene praktične vrednosti.
proofreader
29. 11. 2020 11.33
-6
JohnKimble
30. 11. 2020 10.10
+2
Žalostno razmišljanje. Taki podatki bi celo nam lahko pomagali bolje ukrepati in sprejeti (ter kasneje sproščati) ustrezne ukrepe. Na žalost pa kaže da je pri nas navada bolj kot neko povprečje čez daljše obdobje (ki se ga brez težav razbere iz sledilnikovih podatkov) gledati vsak dan posebej (citiram blog M.Gerčarja): "Malo več mrtvih, a to bo pa martinovanje. Malo manj pozitivnih, to so pa ukrepi končno začeli prijemati."
štrekeljc
29. 11. 2020 10.53
+6
Zakaj ta članek ni označen kot "OGLAS"?
proofreader
29. 11. 2020 11.33
-6
ad21
29. 11. 2020 10.39
+10
Drobni tisk iz Covi sledilnika : "Opomba: podatke o številu umrlih prejemamo dnevno iz poročil bolnišnic. Demografske podatke (spol, starost, občina) o umrlih morajo zavodi (zdravstveni, DSO...) poročati NIJZ, vendar pa ti podatki zamujajo tudi več mesecev. Zaradi tega prihaja do razlike med skupnim številom umrlih in podatki na tem grafu."
JohnKimble
30. 11. 2020 10.02
+1
To je velja izključno za graf kjer je pokazana porazdelitev umrlih po starosti. Pomeni, da ni takoj javno znano koliko so bili stari umrli in zaradi tega ti podatki niso vnešeni v graf.
lucinda
29. 11. 2020 08.13
+2
Lepo, ampak Sledilnik covid 19 je zaklenjena vsebina. Čigavo geslo ali certifikat potrebuješ, da vstopiš vanj? Navadni državljani smo odvisni od interpretacije podatkov v Sledilniku covid 19, ki nam jo daje vlada. Kot v starem in srednjem veku, ko so imeli dostop do originalnih besedil samo véliki duhovni.
smejo
29. 11. 2020 08.25
+13
Ne vem kje ti iščeš, ampak na covid sledilniku so podatki na voljo brez prijave.
lucinda
29. 11. 2020 09.06
-3
Iščem na googlu, ki mi ponudi Sledilnik covid 19 s podfili, ko ga kliknem, je pa stran prazna, levo zgoraj pa klučavnica.
lucinda
29. 11. 2020 09.11
-3
V app galery mi namesto sledilnika covid 19 vsiljuje damo aplikacijo ostanizdrav.
ad21
29. 11. 2020 10.41
+4
povezava deluje brez težav : covid-19.sledilnik.org/sl/stats
simeoni
29. 11. 2020 13.29
-2
Ampak na tem sledilniku so podatki že sfrizirani !
JohnKimble
30. 11. 2020 09.59
+1
Seveda so "sfrizirani" če s tem misliš da so grafično predstavljeni. Iz tabele številk z več 10 000 vnosi vsak dan bi težko kaj razbrali...
Koronavirusovec
29. 11. 2020 08.01
+1
te aplikacije so brezvezne za omejitev širjenja okužb, so samo informativne
proofreader
29. 11. 2020 11.35
-3
Pametnim povedo, da so številke visoke in je potrebno v množici nositi masko in držati razdaljo. Levičaji pa pač ignorirajo vse ukrepe in se namesto proti virusu borijo proti vladi.
JohnKimble
30. 11. 2020 09.58
Tisti, ki znajo prebrati in razumeti podatke lahko iz tega marsikaj potegnejo, npr. model širjenja okužb, ki lahko napove kdaj je potrebno sprejeti ostre ukrepe. Na žalost je razimšljanje večine (očitno tudi vodilnih) podobno tvojemu in se vse dela na pamet, zato pa so rezultati kakršni so.