Edi A. Klobučar je eden od mladih, ki zaradi svoje spolne identitete, ki ni takšna, kot mu je bila pripisana ob rojstvu, doživljajo stigmo, strah. Opozarja, kar bi vsa družba morala vedeti: "Te stigmatizacije je še toliko, da težko prideš ven, ogromno je duševnih stisk, to, da te zavrnejo najožji krogi, družba, vodi v izolacijo, depresijo, občutke osamljenosti, tesnobe. Sem privilegiran, ker sem bel. Ker odraščam v družbi, kjer je to zaželeno. Privilegiran sem, ker sem iz srednjega razreda, ker živim v Evropi, imam možnost izobraževanja. Po drugi strani pa izstopam, ker moja spolna usmerjenost ni takšna, kot bi se od mene pričakovalo".
Pogosto smo v stiski, pripoveduje. Mnogi njegovi prijatelji se vsak dan borijo s tem, da jih okolica ne sprejema. In če te ne sprejemajo v šoli, si lahko samo predstavljate, kako grozno je, ko moraš vsak dan v prostor, kjer te čudno gledajo, sovražijo, celo pretepajo.
"Meni bi bilo bistveno lažje, če bi mi v petem razredu nekdo povedal: Ej, nima zveze, kdo te privlači, ti samo "furaj" svoje ..." Edi A. Klobučar pojasnjuje, da sam živi v "zelo prijetnem balončku", v katerem ima okrog sebe ljudi, ki ga sprejemajo takšnega, kot je, mu je pa neprijetno vstopiti "v prostore, kjer se predvideva, da si hetero in cisspolen".
Zakaj oz. kakšen je kontekst, družbena realnost v Sloveniji, bomo pokazali nocoj v 24ur Fokus. Tudi o ustvarjanju družbene klime, ki razpihuje sovraštvo.
Kot pravi dr. Alenka Švab: Smo manj tolerantna družba, kot si predstavljamo. "Treba je delati pri sprejemanju različnosti. Ne samo toleranca ... te toleriram, dokler ne stopiš v moj prostor ... ampak živeti z raznolikostjo."
V Legebitri povejo konkreten šolski primer: "Poznamo primer šolske delavke, ki je osebi, ki je zaradi spolne usmerjenosti doživljala spolno nasilje, svetovala, naj ne objavlja fotografij z LGBT-dogodkov in se tako zaščiti. Namesto da bi poskrbeli za to, da bi ustvarili varen šolski prostor, da bi nagovorili problematiko medvrstniškega nasilja."
Ustvarja se družbena klima, ki gradi na razpihovanju sovraštva, tudi do LGBT. "Poglejte spletne komentarje, forume pod članki, ki se ukvarjajo z LGBT." A ne le forumi in komentarji, tudi vidni predstavniki politike in javnega življenja znatno prispevajo k temu vzdušju.
"Ljudje, podpirajte svoje otroke, ne se jim odpovedati zaradi neumnosti, to bi bilo moje sporočilo," pravi Matjaž Konvalinka, ki pozna veliko primerov, ko se ljudje staršem ne upajo razkriti. Njegove pozive bi morali slišati vsi starši.
Novinarka Maja Sodja je za 24UR Fokus (nocoj v oddaji 24UR objavljamo drugi del) pregledala podatke, raziskave, pričevanja, pogovarjala se je z zagovornikom načela enakosti, predstavniki Legebitre, pa z dr. Alenko Švab (ki je z dr. Romanom Kuharjem soavtorica raziskav s področja spolne identitete, istospolnih partnerskih odnosov, razkritja, nasilja ...).
O tem, kako je živeti v "varnem balončku", kako je zunaj tega balončka in kako je tistim, ki tega varnega balončka nimajo, je govorila tudi z dr. Matjažem Konvalinko, ki je z možem in hčerko včasih živel v ZDA, zdaj pa že nekaj let v Sloveniji. Kakšna je družba, ki te sili v to, da se samocenzuriraš? Zakaj? Kaj je diskriminacija in kje vse se še vedno dogaja? Kaj vse se dopušča v javnem govoru, ki na ta način legitimira in spodbuja stereotipe, nestrpnosti, diskriminacijo ... Kje so rešitve? Slišali boste nekatere pozitivne zgodbe, ki pa ne bi smele biti izjema, ampak pravilo. In slišali boste številke, dogodke, pričevanja, ki kažejo, koliko je še vedno diskriminacije, ki je ne bi smelo biti in je ne bi smeli dopuščati.
Celoten Fokus si lahko ogledate na voyo.si.
