Smrtno nevarna magija

Sodobni cirkus je kulturni fenomen nove dobe, ki se je že pred leti odmaknil od tradicionalnega cirkusa, same predstave pa popeljal na povsem novo raven nastopanja in do samega roba človeških sposobnosti. 

V Cankarjevem domu so se od lanskega leta poslovili s tremi razprodanimi predstavami sodobnega cirkusa Solus Amor, v izvedbi ene najboljši evropskih skupin sodobnega cirkusa Recirquel. Vratolomne, dih jemajoče akrobatske točke in mojstrska koreografija na odru ustvarijo magično vzdušje, vendar pa za tem stoji še vsaj enkrat toliko ljudi, kot jih je na odru, je pojasnil ustanovitelj, vodja skupine in koreograf Bence Vagi. 

V Ljubljani so zaradi izrednega zanimanja publike predstavo prvič izvedli dvakrat v enem dnevu. Tega sicer ne počnejo zaradi varnosti nastopajočih. Če so preutrujeni, lahko gre hitro kaj narobe. Vrhunski cirkuški artisti morajo biti pripravljeni kot vrhunski atleti na olimpijskih igrah, pravi Vagi. Prehrana, treningi, počitek ... Vse mora biti natančno določeno, cirkuška umetnost namreč ni boemska, čeprav na prvi pogled tako deluje. Ne more in ne sme biti, saj nastopajoči pogosto tvegajo svoja življenja, nenatančnost je lahko usodna. 

Nastopajoči namreč vsak dan svoja življenja dobesedno polagajo v roke svojih kolegov, sonastopajočih. Prostora za napake in improvizacijo zato ni. Tudi pri pripravi odra in rekvizitov. Med nastopi v predstavi Solus Amor nimajo nobenih posebnih varoval, mrež ali česa podobnega, zato je nujno, da so vedno prisotni reševalci, če se kaj zgodi. Tudi na vajah pred nastopom. 

Najbolj znana produkcija sodobnega cirkusa na svetu je sicer kanadski Cirque du Soleil. In v eni od njihovih predstav je imela glavno vlogo Slovenka Tjaša Dobravec, kar je bilo zanjo nekaj izjemnega. Delovni dan artista, ki nastopa v njihovi produkciji, se začne ob devetih zjutraj s kreativno improvizacijo, pripoveduje Tjaša Dobravec, sledita fizična priprava in redno testiranje. Vsak dan, da v bistvu sledijo tvojemu napredku in da te zagotovo pripravijo na napor za nastope, dodaja.

Tjaša je sicer zmagovalka sedme sezone šova Slovenija ima talent in prav ta zmaga leta 2018 ji je odprla vrata v profesionalni cirkus in ostale oblike nastopanja. Kadar je v Sloveniji, trenira v cirkusu Fuskabo v Ljubljani, od koder prihaja tudi finalist zadnje sezone Talentov, Palestinec Ahmed Kullab, ki prav tako poudarja velik pomen te oddaje za svoj napredek v tej umetnosti.

Vodja cirkusa in cirkuške šole Fuskabo Zef Berišaj s svojo dejavnostjo orje ledino v Sloveniji. Najpomembnejši je pedagoški del. Ponekod je sodobni cirkus namreč del učnih načrtov v osnovnih šolah, saj razvija psihofizične lastnosti otrok na netekmovalen in zato manj stresen način. Veliko sodelujejo s finsko cirkuško šolo, ki pa je zelo močno podprta s strani finskega ministrstva za izobraževanje in države nasploh. Česar bi si želeli tudi pri nas. 

Čeprav se na neki formalni, institucionalni ravni zdi, da jih visoka umetnost želi potiskati bolj v šport, šport pa bolj v ljudsko kulturo, gre za predstave, popolnoma enakovredne vsem drugim oblikam odrskih umetnosti. Zdaj ljudje tudi pri nas na splošno že veliko bolj razumejo, kaj pomeni sodobni cirkus in kaj bodo videli, pa tudi, kako se odzovejo na to, ko jim nekdo reče, da se ukvarja s cirkusom.

Osrednje točke tradicionalnega cirkusa so bile včasih praviloma točke z divjimi živalmi. Vendar pa je ozaveščenost o zaščiti in pravicah živali to v zadnjih desetletjih povsem spremenila. V več kot 40 državah, tudi v Sloveniji, so živali v cirkusih sedaj prepovedane. So pa še vedno dovoljene na primer v Španiji, Italiji, Franciji in Nemčiji. 

Predstave sodobnega cirkusa so nekaj povsem drugega, kot so bile cirkuške predstave pred 30, 40 leti, vendar niso nič manj spektakularne, dih jemajoče in magične. Kvečjemu še veliko bolj.