Na glasbenem odru, v skejt parku, na ulici ali na koncertu. Poleg vrednot, ki jih delijo in glasbe, ki jo poslušajo, pripadnike subkultur določata videz in govorica. Kdo so, kako se oblačijo in kaj s tem sporočajo?
Govorijo o svobodi, dovoljenem kaosu, ustvarjalnosti in občutku, da nekam pripadaš. Za Laro, Domna, Amadeja in Žigo je metal več kot glasba – je dom. Prostor, kjer lahko izraziš sebe, brez filtrov in prilagajanja. Čeprav jih njihov videz pogosto postavlja na rob, metal temelji na močni skupnosti, solidarnosti in kritiki družbe.
"Punk je meni kot nek način življenja, ni samo glasba. To živiš, ponotranjaš, to ti si", pravi Neja Kapus, gimnazijka, ki se je vedno počutila drugačna od večine njenih sovrstnikov. Danes pa se je našla v punk subkulturi, s prijatelji, ki poslušajo enako glasbo in imajo enak pogled na svet.
Je upor še živ?
Subkulture še vedno obstajajo, a so drugačne - bolj so prehodne in manj uporniške. Niso več nujno upor proti sistemu, temveč bolj stil in način izražanja. Spremenila se je družba in razpadel je takoimenovani kulturni center, pojasnjuje dr. Peter Stankovič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede. "Včasih smo imeli mono kulturo. So bili Beatli, je bila Madonna, James Bond, Superman. Danes teh centrov ni več. Teoretično je Taylor Swift, še edina ikona popa, ki je široko poznana. Izven tega množica glasbenikov, filmov žanrov. Vsak je v nekem svojem svetu"
Korenito se je denimo spremenila tudi Hiphop subkultura, ki se nastala v razpadajočih soseskah Bronxa v 70. letih, kot odgovor mladih, ki niso imeli glasu v družbi. Danes je "hiphop v občutku, v tem, da stvari tečejo, da so gibljive, da se premikajo. Ulica nam predstavlja območje, kjer smo lahko svobodni, kjer lahko delamo, kar si želimo", pojasnjuje Filip Pavšek, pripradnik hiphop subkulture.
Vsaka generacija ima svojo avangardo in se z nečim identificira – to je del mladosti. In prav iz te potrebe se rojevajo nove oblike pripadnosti.
Za rubriko 24ur Fokus govorijo pripadniki skate, hiphop, metal in punk subkulture. Kaj jim je pomembno, proti čemu se borijo, v kaj verjemejo?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.