Fokus

'Svobode še danes ne jemljem kot nekaj samoumevnega'

Berlin, 08. 11. 2019 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
24UR Fokus
Komentarji
8

Jutri mineva natanko 30 let od padca Berlinskega zidu, od večera, ko se je sesul simbol hladne vojne, betonska pregrada, ki je presekala ulice, razdelila družine, prekinila prijateljstva. 9. novembra 1989 je zid, ki je kar 28 let, dva meseca in 27 dni Berlin delil na vzhod in zahod, postal preteklost.

A spremembe, ki so pripeljale do padca zidu, so se v Vzhodni Nemčiji začele že leta prej, pojasnjuje Katrin Hattenhauer, ena od članic nekdanje vzhodnonemške opozicije, pobudnica tako imenovanih ponedeljkovih protestov v Leipzigu. Z njo se je za 24UR Fokus v Berlinu pogovarjal Miha Drozg.

Vzhodnonemški opoziciji, ki je zahtevala reformo družbe in demokratične spremembe, se je Katrin Hattenhauer pridružila med študijem v Leipzigu. Sprva so se na skrivaj sestajali v cerkvi svetega Nikolaja. 4. septembra 1989 pa so stopili na ulice. Fotografija, na kateri Katrin Hattenhauer drži transparent z napisom "Za odprto družbo s svobodnimi ljudmi", je tedaj obkrožila svet.

"Za nas ni bilo pomembno, da ta posnetek vidijo po svetu. Za nas je bilo pomembno, da ljudje v naši državi to vidijo in si rečejo: O, vau, nekaj se je začelo v Leipzigu, začela se je miroljubna revolucija. Mogoče bi se temu pridružili," pojasnjuje Katrin Hattenhauer. Teden dni kasneje so jo aretirali, a 9. oktobra 1989 se je na ulicah Leipziga zbralo kar 100 tisoč ljudi. Proteste so organizirali tudi v drugih vzhodnonemških mestih, režim razvoju dogodkov ni mogel več slediti.

Mesec dni kasneje, ko je padel zid, je bila v Berlinu, povsem po naključju, tudi Katrin Hattenhauer. Ker so jim oblasti odvzele potni list, je nezakonito zapustila Leipzig, da bi v Berlinu s prijatelji praznovala svoj rojstni dan. "Za nas je bila to neverjetna noč. Zelo sem hvaležna, da sem lahko bila tukaj, da sem videla to veselje, da sem videla, kako blizu so si bili vzhodni in zahodni Nemci tiste noči," se spominja danes.

Če zid 9. novembra 1989 ne bi padel, bi bila Katrin Hattenhauer verjetno zelo dolgo v zaporu. "Ne živim prav daleč od Brandenburških vrat," pripoveduje za Fokus. "In vsakič, ko se s kolesom peljem skozi, ni nikoli normalno. Ustavim se in se včasih iz čistega veselja peljem s kolesom sem in tja. Samo zato, da lahko uživam v tem, da lahko grem sem in tja skozi ta vrata. Tega nikoli ne jemljem kot nekaj samoumevnega, še vedno ne, vse do danes."

Celoten Fokus o Berlinskem zidu, življenju ob njem, zgodovini in politiki si lahko ogledate v jutrišnji oddaji 24UR.

Fokus: Berlinski zid
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

amedeo
09. 11. 2019 08.54
+2
Meje se zapirajo, rezilne žice in panelne ograje se postavljajo, uvajajo se videonadzori delimo se na kreditno sposobne in nasplošno nesposobne drugorazredne državljane...vse to je humus za vzpon totalitarizmov vseh vrst!
Uporabnik 293
08. 11. 2019 12.17
+5
Danes ne rabiš več zida - imaš kreditno sposobne in kreditno nesposobne !!! Samo naša VLADA neumorno dela na pravicah, saj imamo semafor z moško in žensko silhueto in vse je OK. Drugače pa je še polno zidov po svetu. Izraelci, ki so bili celo 2 svetovno vojno za zidovi - so postavili ZID. V Peruju zid loči bogate in revne - imenuje se ZID SRAMOTE.
brabusednet
08. 11. 2019 10.28
+5
Ja komunisti so znali dobro prestrašit narod,da jih je še po 30 letih demokracije strah.Za tak sistem se levičarji še kar zavzemajo pri nas.
Kollerik
08. 11. 2019 15.11
+6
Strah je samo tebe in nekaj tebi podobnih, da bi morali oddelati še vsa tista leta, ko ste predčasno šli v penzijo. V zahvalo tovarišem, ki so vam to omogočili, pa zdaj pljuvate po njih.
amedeo
09. 11. 2019 08.48
Toliko zidov kot rase danes, jih komunizem ni nikoli niti sanjal...
anakondabox
08. 11. 2019 08.05
+11
Svobodna sem, ko kam odpotujem ali se zaprem v stanovanje. Tu v Sloveniji pa nisem in ne smem biti svoboda. Svobodo ne pojmujem kot nasprotje vojne pač pa mnogo širše. Svoboda zame je, da lahko hodim po svoji poti in me pri tem nihče ne ovira ali meče polen pod noge. A prilagajati se moraš sistemom in ne smeš razmišljati po svoje. V nasprotnem primeru ti vsak sistem odškrne košček duše. Bom še enkrat navedla misel N. Chomskega: Ako se človeku prepreči razmišljanje je enako kot bi si drznili pticam prepovedati leteti in ribam plavati. #N.C.
User416781
08. 11. 2019 10.02
+2
Svoboda ni nikoli absolutna, ampak je omejena s svobodo drugih. Tako, da tvoj komentar je zelo relativen. Ker si svobodna, pa lahko zamenjaš okolje, če je pri nas tako slabo.
Uporabnik 293
08. 11. 2019 12.19
+6
Svoboda je nov semafor z žensko silhueto,....in 320.000 kreditno nesposobnih...