"Za šankom ni levega, ni desnega, tam so vsi špricer ali kofe partija"

Besedni strup je naslov rubrike 24UR Fokus, ki jo je pripravila novinarka Tea Šentjurc. Porast nestrpnosti in sovražnih čustvenih stanj je skrb vzbujajoča, se stopnjuje. Prijav sovražnega govora je trikrat več. Odločevalci pa, sodeč po izjavah, tvitih, le še podpihujejo skrajno retoriko. 

Pater Branko Cestnik, župnik v Frankolovem, izjemen intelektualec, pisatelj. Njegove besede prodrejo, dajo misliti, morale bi spremeniti miselnost v glavah tistih, ki skrbijo za dnevne doze strupa sovražnosti, frustracij, nevarnih besed, ki sprožajo plazove k hujskaštvu. 

Pater Cestnik na podeželju sicer neposredno med ljudmi nestrpnosti ne opaža toliko kot v večjih mestih. Tudi zato, ker so ljudje manj na družbenih omrežjih, se še znajo pogovarjati, pozdravljati, biti prijazni drug do drugega. Medtem pa človek na družbenih omrežjih, zlasti Twitterju, hitro dobi občutek, da je celotna Slovenija razdeljena na leve in desne. Razprave v državnem zboru, spomnimo se le vrste interpelacij, so vse prej kot za zgled, raven govora in medsebojne komunikacije je nizka, vse to pa se preliva na širšo družbo.

Cestnik razmišlja, da smo pred 30 leti, ko so pisatelji spregovorili, Slovenci utihnili, ker so pisatelji govorili, njihova beseda je veljala. To so bile moralne avtoritete. "Danes, ko pisatelji spregovorijo, ga prešteješ, ali je levi ali je desni, kakšne računice ima, zakaj je to rekel, kdo je zadaj, in mu ne verjameš, žal. Problem torej ni samo nestrpnost v politiki, problem je nasploh, da te moralne avtoritete potem prej ali slej zapadejo v podoben modus."

Ljudje so frustrirani, ne morejo se izražati skozi običajne kanale, kot so na primer protesti. Vidimo vse več agresije, nasilja – motorna žaga v parlamentu, molotovka v hiši, policijsko nasilje nad protestniki, nasilje v družini in nenazadnje samomorilnost. Ob tem so ljudje zaradi ukrepov in vse večje represije prikrajšani za pomembne ventile, ki pomagajo gladiti nesoglasja, nasprotja. Ali, kot pravi pater Cestnik, celo petje je zdaj kriminalizirano. "Petje pomeni sapa, petje pomeni kužnost, tako rekoč. In narod izgubi eno lepo komunikacijo med seboj in komunikacijo s tistim vzvišenim, kamor nas umetnost pelje. To je ena velika pomanjkljivost, žal, teh umetniških vsebin ne moreš ves čas pasivno absorbirati iz ekrana in zvočnikov, ti moraš biti udeležen."

Enako velja za nogometno tekmo, ali pa za gostilne, ki se zdaj odpirajo. Pater se pošali: "Za šankom, zlasti na podeželju, ni levega pa desnega, za šankom so potem vsi špricer partija, vsi so v tisti stranki, ali pa kofe partija."

Krepiti moramo družbeni dialog in se bolj poslušati med seboj. Sovražno retoriko z družbenih omrežij, kjer z lahkoto streljamo z največjimi žaljivkami, pa umakniti. Pa tudi ne prehitro etiketirati drug drugega, pravi pater Cestnik. "Ko nekdo drug malo drugače reče 'eh, fašist, eh, komunist', čakaj, naj pove do konca. Začuti njegovo čustveno razpoloženje, kaj ga tišči. Če je nekoga strah tujcev, še ni fašist, pač ga je strah tujcev, pogovori se z njim, naj izrazi strah, potem pa mu daj odgovor, ga umiri."

Nesprejemljive so podobe vandaliziranih verskih objektov, prostorov drugačnosti, relativizacije najhujšega zla in nepojmljivih zgodovinskih zločinov. Demoniziranje katerekoli veroizpovedi ali kakršnekoli drugačnosti obsoja tudi papež. "Frančišek je zato vzpostavil ta svoj pontifikat kot zagovor univerzalnega bratstva. Vsi smo bratje in sestre, temu ne moreš reči, da to ni krščansko, globoko krščansko je to, ampak istočasno je globoko islamsko in globoko judovsko. Vsi smo enega porekla."

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.