Tretjina dijakinj razmišlja o operaciji

Nerealistične vizualne podobe, popolna telesa in življenja, vse bolj površinske vrednote in merila uspeha – lepota, denar, materialne stvari. To je svet, v katerem odraščajo današnji otroci in mladostniki. Ljudje, s katerimi se primerjajo, so nerealni, pritiski staršev, okolice in družbe pa vedno večji. To lahko vodi v slabo samopodobo in vedno večje stiske pri spopadanju z vsakodnevnim življenjem.

Nerealne podobe nenehno reproducirajo družbena omrežja. Zato ne preseneča, da toliko mladih razmišlja o lepotnih popravkih. Današnji mladostniki že v osnovni šoli razmišljajo o igli – lepotnih popravkih z injiciranjem, kmalu zatem pa še o nožu, torej operacijah.

Mnogi mladi in nenazadnje tudi starejši enostavno ne ločijo med embalažo in vsebino. Ne gre pa samo za videz in niso kriva samo omrežja. Mladostniki v Evropi čutijo vse večji pritisk v šoli, kaže poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

 V Sloveniji je delež deklet, ki občutijo pritisk zaradi šole, še posebej velik in znaša 82 odstotkov, pri fantih pa 53 odstotkov. Hkrati pa čutijo vedno manjšo podporo družine. Delež mladostnikov v Evropi, Srednji Aziji in Kanadi, ki poročajo o visoki stopnji podpore družine, je upadel s 73 odstotkov leta 2018 na 67 odstotkov leta 2022.

Šolska samopodoba še posebej pogosto trpi na gimnazijah, tudi če so zelo uspešni, pravi psihologinja Helena Maher Resinovič iz Gimnazije Celje – Center: "Ker so vajeni pač najboljših dosežkov iz osnovnih šol, potem pa ni nujno, da vsi na tem nivoju ostanejo tudi na srednji." Svetovalke jim pri tem lahko pomagajo le do neke mere, saj dejansko sistem temelji na tem, da so ocene najpomembnejše in določijo prihodnost. V zadnjem času pa opažajo tudi porast slabe socialne in čustvene samopodobe.

Ker težave velikokrat prej opazijo v šoli kot doma, je zelo pomembno opolnomočenje profesorjev, ki jih je treba naučiti, kako izvajati programe za krepitev samopodobe mladih. Gre za sistemske ukrepe, ki jih zelo uspešno izvajajo na Gimnaziji Celje – Center, vključno z delavnicami To sem jaz.

Pri tem sodelujejo z območno enoto NIJZ Celje, kjer so pripravili priročnik za razvoj socialno čustvenih veščin in s tem zdrave samopodobe mladih. Program To sem jaz se je v lanskem šolskem letu izvajal na 137 šolah in v dijaških domovih, vanj pa je bilo vključenih več kot 13.000 učencev in dijakov.

Prav preventiva je namreč nujna, pravi tudi  doktorica Maja Drobnič Radobuljac. Težava pa je v tem, da je pravo pomoč težko dobiti. ''Tisto, kar vidimo tudi v praksi, da je problem, je kljub temu, da se vzpostavljajo centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov po vsej Sloveniji, da je vedno več pedopsihiatrov, da so še vedno dolge čakalne dobe.'' 

Na prvo obravnavo se čaka več kot eno leto, tudi dve leti, kljub temu da je vedno več pedopsihiatrov.''Zato smo ministrstvu in ZZZS predlagali, da bi zaposlili dva pedopsihiatra na en center. Od februarja do zdaj od ministrstva še sploh nismo dobili odgovora, od ZZZS pa smo dobili odgovor, da v bistvu dvomijo, da bo to šlo, zato ker bo preveč vplival na zdravstveno blagajno,'' zaskrbljeno pravi sogovornica.

Pomembno se je zavedati, da zgolj hvaljenje ne bo spodbudilo zdrave samopodobe pri mladostnikih. Pretirano pozitivna samopodoba, ki ni utemeljena na realnosti, ne bo koristna za posameznika, tako da je pri otrocih in mladostnikih pomembno, da pohvalimo res tisto, kar lahko pohvalimo. In tudi kakšna kritika samopodobe ne bo takoj uničila. Treba je biti realen.

Mladostniki se danes spopadajo z izzivi brez primere v svojem družbenem okolju. Zato je nujno izboljšati razmere, v katerih odraščajo. Omejevanje družbenih omrežij, postavljanje zdravih meja, zmanjšanje pritiskov in nerealnih pričakovanj se kažejo kot neizogiben začetek na tej poti, predvsem pa jim moramo prisluhniti in jim tudi zaupati.