Na obrobju Izole od leta 2001 stoji tovarna. V eni polovici pražijo in polnijo kavo, druga polovica je prostor, kjer v treh izmenah, najmanj pet dni na teden, izdelujejo pašteto. Gre za blagovni znamki Barcaffe in Argeta, ki sta od leta 2010 hrvaški. Tedaj je namreč Drogo Kolinska kupila Atlantic grupa enega najuspešnejših in najbogatejših hrvaških podjetnikov Emila Tedeschija. Ob tem pa prevzela še Donat in legendarno Cockto. Kot za 24UR Fokus pojasnjuje glavni direktor Atlantic Droge Kolinske Enzo Smrekar, družba vse od tedaj raste in se razvija: "Če smo včasih imeli 440 zaposlenih, se zdaj približujemo 500 zaposlenim. Če je bila dodana vrednost v preteklosti 61 tisoč evrov na zaposlenega, smo trenutno na 110 tisoč evrih. Dvignili smo tako prihodke kot dobičke. Lahko bi rekli, da gre za eno res klasično zgodbo o uspehu."
Kot domine so v tuje roke padale družbe v lasti skupine Pivovarne Laško, vse po vrsti zaradi razdolževanja pijačarsko-medijskega imperija Boška Šrota. Leta 2011 je srbska družba Nectar kupila ajdovski Fructal. 2014 je v tujo last prešla Radenska, kupila jo je češka družba Kofola. Kot pojasnjuje direktorica marketinga Radenske Adriatic Egle Wehle, je bila prav močna blagovna znamka – Radenska kot sinonim za mineralno vodo – eden ključnih razlogov za nakup družbe: "V primeru Radenske gre za ikonično znamko. Skupaj z imenom in nezamenljivimi tremi srci smo prevzeli tudi več kot 150 let staro zgodovino in tradicijo. Ko smo prišli, smo si obljubili, da bo prva stvar ta, da bomo ostali zvesti tradiciji, ki smo jo prevzeli."
A odpor je bil na začetku precejšen, priznava generalni direktor Radenske Adriatic Marian Šefčovič: "In res smo morali prepričati vse, da je to, kar želimo delati, v dobro Radenske. Želeli smo pokazati, da Radenske ne moremo vzeti in odnesti iz Slovenije. Radenska bo vedno slovenska znamka, čeprav bodo drugi lastniki, bo vedno slovensko podjetje, vedno bo tu."
Ponesrečeni domači prevzemi so pogosto razlog, da so družbe pristale v tujih rokah
Leta 2015 je padla še zadnja domina pijačarskega imperija, ki ga je dobro desetletje pred tem, v spregi s politiko, začel graditi Boško Šrot. Pivovarno Laško, katere del je bila tudi Pivovarna Union, je kupil nizozemski Heineken. Ponesrečeni domači prevzemi so pogosto razlog, da so družbe pristale v tujih rokah, pojasnjuje dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete: "Tudi pri nas se je poskušala neke vrste tajkunizacija. To pomeni, da je skušala zasebna sfera na neki način sprivatizirati ta podjetja. Tu je šlo predvsem za neko prevzemanje podjetij na neki tak način v spregi s politiko, bankami. In to našo zgodbo smo kar drago plačali."
Po desetletjih afer, bankrotu, 20-letnem stečaju, številnih očitkih o zlorabah položajev, visokih nagradah je v tujih rokah pristal begunjski Elan. Konec julija 2015 sta lastnika najprej postala Merrill Lynch International in ruski sklad VR Capital. Po treh letih pa je prešel v roke finskega sklada KJK. "Ko sem prišel, nisem prav dobro razumel, kako pomembna je ta blagovna znamka za nacionalno identiteto Slovenije," pojasnjuje Jeffrey Tirman, ki v Elanu kot glavni izvršni direktor deluje vse od leta 2015. "Tuje lastništvo te znamke ni ugrabilo, pripeljali smo le določene menedžerske in vodstvene sloge, ki so izboljšali položaj znamke na globalnem odru," obrazloži.
Da je Elan danes v bistveno boljši kondiciji kot v času, ko je bil v državni lasti, potrjuje tudi Leon Korošec, podpredsednik skupine Elan in direktor zimske divizije: "Upam si celo trditi, da so trenutni lastniki ponosni na Elan, medtem ko v preteklosti ni bilo vedno tako."
Kaj tuja lastništva pomenijo za ikonične blagovne znamke?
Jih še vedno dojemamo kot slovenske? Strokovnjak za oglaševanje Janez Rakušček pojasnjuje: "Blagovna znamka je povsem nesnovna stvar, ne gre za znak, ne gre za izdelek, gre preprosto za predstavo v glavah potrošnikov. In če ljudje neko blagovno znamko dojemajo kot slovensko, potem je slovenska."
Pa se tuji lastniki tega zavedajo? Kako vrednost nekdaj ikoničnih blagovnih znamk gradijo naprej? Kakšne načrte snujejo v prihodnje? Kakšna je njihova strategija, vizija?
Prispevek si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (377)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.