Na krilih obljub o drugačni politiki in ključnih reformah je imelo Gibanje Svoboda po zmagi na parlamentarnih volitvah skoraj 30-odstotno podporo javnosti. V le letu in pol pa je ta padla na le 15 odstotkov. Ob zadnjem merjenju javnega mnenja, decembra lani, se je padanje po treh mesecih sicer ustavilo, pojasnjuje direktorica Mediane Janja Božič Marolt. A dodaja: "Še vedno je podpora Gibanju Svoboda glede na uspeh, ki so ga dosegli na zadnjih parlamentarnih volitvah, nizka, prenizka. Upala bi si reči, da obeti niso dobri. Je pa dober obet zadnji vzpon predsednika vlade na lestvici ocene dela politikov. Njegova ocena se je na lestvici povzpela kar za pet mest."

Za več kot 18 odstotnih točk je v dobrem letu in pol padla tudi podpora vladi. To sicer ni nič nenavadnega, je prepričan nekdanji vidni član SDS in nekdanji evropski poslanec Miha Brejc. Nizko podporo imajo številne vlade po svetu. "Če vzamete reforme, nobene reforme ne moreš narediti v enem letu. Ni važno, kje, je ne moreš. In tudi prejšnje vlade niso bile ravno uspešne v reformah."

Zaradi ambicioznih predvolilnih obljub in smelih napovedi o vsaj sedmih reformah – zdravstveni, plačni, pravosodni, šolski, davčni, pokojninski in stanovanjski – so bila pričakovanja javnosti visoka. Zato je razočaranje, nezadovoljstvo toliko večje, poudarja nekdanja predsednica LDS in notranja ministrica v Pahorjevi vladi Katarina Kresal. "Velika pričakovanja praviloma rodijo veliko nezadovoljstvo. Zato, ker so velika, ker so nerealna, ker so utemeljena na nečem novem. Še toliko bolj je to potencirano pri Robertu Golobu, ker je uspešen menedžer, ker so ljudje pričakovali od njega še več kot od drugih, da se bo spoprijel s problemi, prihodnostjo, opozicijo in slabimi praksami na učinkovit, prijazen način." Temu pritrjuje tudi Janja Božič Marolt: "Celo otroci pišejo Božičku in dedku Mrazu in pričakujejo, da se njihove želje uresničijo. Tukaj so bile pa javno dane obljube, ki so se spreminjale, ne samo v letu dni, ampak včasih v enem samem dnevu. Ker se niso uresničile, je jasno, da je razočaranje toliko večje."

In kaj je bila točka preloma, ko se je javno mnenje začelo obračati? Katarina Kresal je prepričana, da je bil to trenutek, ko se je zamajala predstava o vladi, ki daje svobodo. "To je bil ta znani spor z notranjo ministrico Bobnarjevo, kjer so ljudje očitno začutili način ravnanja, ki so ga bili vajeni pri prejšnji vladi, pri tej si ga pa niso želeli." Temu so sledili še drugi ministrski odstopi, zamenjave, napovedana rekonstrukcija, ki je na koncu ni bilo. Pa nerealne časovnice, zaletave izjave, tudi prva trenja in nesoglasja v največji vladni stranki. "Mislim, da je ena od stvari, ki bi jih morali zelo hitro narediti, zamenjati službo za odnose z javnostmi. Če ima kdo slab PR, je to slovenska vlada," poudarja Miha Brejc.

So to slabi obeti za nadaljevanje mandata, verodostojnost vlade in njenega predsednika? Kaj padec podpore največji vladni stranki pomeni za drugi članici vlade, SD in Levico? Kaj je z opozicijo, Anžetom Logarjem? Pa tudi: kaj od nove vlade pričakuje predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo v naši največji bolnišnici dr. Matej Cimerman? V svoji izjavi je bil namreč oster in neposreden: "To je sramota od sramote!" O vsem tem nocoj v rubriki 24UR Fokus v oddaji 24UR.