'Vodja zelene stranke ne sme prodajati floskul o zelenih vrednotah, karizmo naj gradi z osebnimi akcijami'

Ugrabljeno ime zelene stranke

Kdo je na zeleni strani, se v rubriki 24UR Fokus sprašuje novinarka Maja Sodja. Kje je politika? In kje civilna družba, ki je povezala Slovenijo?

Spomnimo se akcije Očistimo Slovenijo in njene pobudnice Petre Matos – zaradi njene ideje smo Slovenci očistili sedem tisoč divjih odlagališč. Takrat je dejala: “To je res pomembno – da se nekaj spremeni v glavah ljudi.”  Aktivisti, borci za okolje, pogosto stojijo v prvi vrsti boja za okolje in zdravje ljudi. Eden najglasnejših in najprodornejših je zagotovo Uroš Macerl iz Ekokroga, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, ki upa politikom na glas povedati, kaj si misli o njih, ker ne znajo prisluhniti tegobam ljudi, ki so zaradi onesnaženega ozračja zbolevali in še vedno zbolevajo ter umirajo. Za zaprtje Lafarga je pred vlado pripeljal tri tisoč protestnikov, takratnemu premierju preprečil odhod iz Trbovelj, fanatično vztrajal – in to plačal tudi z osebnimi porazi – ter na tnalo pribil vse okoljske ministre do tedaj. Politika je pri Lafargu odpovedala, Ekokrog pa je po več kot desetletju prizadevanj zmagal: Lafarge je cementarno zaprl. “V zvezi z zeleno stranko smo res nesrečna država. In ta nesrečni trenutek, ugrabljeno ime zelene stranke, ki obstaja, pa je jaz v 15 letih, odkar se ukvarjam z okoljem, še nisem videl v resnem boju, ko je treba ljudem pomagati ... Ne poznam teh ljudi.” 

Politika o okolju govori le v strankarskih programih in najpogosteje pri tem tudi ostane. V praksi ne poskrbi za rešitev ključnih okoljskih problemov – kot lahko vidite v spodnjem videu, se zatakne že, ko poslancem postavimo osnovno vprašanje, kateri so trije največji okoljski problemi.

"Večina strank jemlje okolje in naravo kot zaviralni okoljski dejavnik"

Prva zelena stranka v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1989 v ljubljanskem Mostecu. Zeleno gibanje, ki se je širilo po Evropi, je posameznike z Dušanom Plutom na čelu spodbudilo, da se vključijo v politično življenje. Na prvih demokratičnih volitvah v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so se s slabimi 9 odstotki volilne podpore uvrstili v parlament. Plut je prepričan, da so bili takrat prebivalci Slovenije dobro ozaveščeni o okolju, predvsem zaradi velikih okoljskih problemov. Umiral je slovenski gozd, zgodila se je afera Krupa v zvezi z industrijskim onesnaženjem, zgodil se je Černobil. "Na drugi strani pa smo zeleni ponujali alternativni program, nekaj novega. Stranka ni bila niti leva niti desna in to je bilo v tistem trenutku zelo pomembno za volivce, ki se niso želeli ideološko opredeliti."

Na volitvah leta 1992 so bili odnosi med zelenimi poslanci načeti, trenja pa vse močnejša, se spominja Plut. Za las so prestopili takrat 3-odstotni parlamentarni prag. Zelena stranka se je v parlamentu obdržala do leta 1996, na vseh naslednjih volitvah pa je zabeležila porazen rezultat. Na zadnjih volitvah leta 2018, ko je v imenu Zelenih volivce prepričeval Andrej Čuš, je osvojila le dober odstotek glasov volivk in volivcev. Leta 2007 pa je takratni predsedniški kandidat Darko Krajnc iz Stranke mladih – Zeleni Evrope prejel le dobra dva odstotka glasov.

V Evropskem parlamentu so Zeleni četrta najmočnejša poslanska skupina. Slovenija je imela svojega poslanca med evropskimi zelenimi le enkrat; to je bil Igor Šoltes med letoma 2014 in 2019. Na zadnjih evropskih volitvah so se Šoltesu evropski kolegi odrekli in podprli Urško Zgojznik, predsednico društva Ekologi brez meja, Slovenko leta 2018, ki jo vsi poznamo kot obraz vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. "Zdi se mi, da nekako taborimo na večnih bregovih levih in desnih ter ne zmoremo premisleka o prihodnosti." Zgojznikova na volitvah ni bila uspešna, Macerla aktivna politika ne zanima.

Novo zeleno stranko ustanavlja Jure Leben, ki je zdaj v službi pri enem najbogatejših Slovencev, Jocu Pečečniku. Leben je človek afer – od magisterija do makete. Na vprašanje, kako se bo znebil stigme afer, je odgovoril: "Z načinom dela, s sodelovanjem. O maketi se KPK in Policija do danes nista pogovarjala z mano. Tudi glede Magne zagovarjam stališče, da lahko Magna, če upošteva vse okoljevarstvene vidike in ukrepe, ki bi jih morala, stoji tam, kjer stoji danes."

In kakšen bi moral biti prihodnji voditelj ali voditeljica zelene stranke? Plut pričakuje verodostojnost. "Da ne bo le prodajal floskul, da se bo njegova karizma gradila na podlagi napornih in osebnih akcij."

Od zgodovine do sedanjosti, od okoljskih problemov do aktivistov. Ali je zaradi okoljske in podnebne pravičnosti zdaj že res nujna nova ekosocialna zelena stranka?

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.