Pašnik ob Ljubljanici, kjer je danes Rog, je leta 1871 kupil strojar Ivan Janesch in tam najprej postavil manjšo strojarno, nato pa zgradil enonadstropno usnjarsko tovarno, tedaj največjo v Ljubljani. Tako se začne zgodba. Zgodba o tovarni in o prvem armiranobetonskem tovarniškem objektu v Ljubljani.
V proizvodne hale na Petkovškovo nabrežje so leta 1952 z Viča preselili proizvodnjo tovarne koles in pisalnih strojev Rog. Tam je delovala vse do leta 1991, ko so stroje ugasnili, tovarno pa – zaradi visokih logističnih stroškov – prestavili na Letališko cesto.
Čeprav so bili številni načrti, projekti, kako ga oživiti – v glavni tovarni so potekale tudi tri večje razstave – je območje ob Petkovškovem nabrežju kar 15 let propadalo. Vse do marca 2006, ko je kompleks zasedel kolektiv TEMP, skupina, katere jedro so sestavljali mlajši arhitekti in študenti arhitekture. O tem smo takrat poročali tudi v oddaji 24UR. Prvi mesec delovanja so v Rogu zabeležili tudi v kratkem dokumentarnem filmu. Ideja je bila – iz Kalifornije za 24UR Fokus pojasnjuje Mitar Milutinovič, ki je tedaj sodeloval v skupini – da bi na osnovi tako imenovane začasne rabe prostore, ki so samevali in propadali, uredili, opremili za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Opisuje, kako se spominja tistih časov, revitalizacije prostora ... Kljub temu, da občina zanje ni imela posluha, so vztrajali, obnavljali prostore, razvijali različne vsebine.
Mestna občina Ljubljana (MOL) je pogodbo za nakup nekdanje tovarne Rog, ki je bila tedaj v lasti LB Hipa, podpisala leta 2002, lastnica je po poplačanem lizingu postala devet let kasneje. V vsem tem času so bile različne ideje, kaj pravzaprav storiti z območjem – od novega sodobnega središča umetniške, kulturne, družbene kreativnosti, do bolnišnice, pa pokrite tržnice ... Prvih resnih vsebinskih izhodišč obnovljenega Centra Rog so se na občini lotili šele leta 2007, potem ko je bil za župana izvoljen Zoran Janković. Življenje v Rogu je šlo medtem svojo pot.
Kmalu po zasedbi leta 2006 je v nekdanji tovarni svoj prostor našel tudi Irfan Beširević. "V Rog sem prišel kot izbrisan, ker takrat smo bili izbrisani zelo občutljiva tema. In nikjer nismo dobili prostorov. Potem pa so Rogovci rekli, da imamo lahko v Rogu sestanke, tako da sem 2006, konec marca, prišel v Rog." Čeprav v Sloveniji živi od svojega prvega leta, je ob izbrisu ostal brez vsega, tudi strehe nad glavo. V Rogu je zato nekaj časa celo živel. S Socialnim centrom, ki je deloval v Rogu, je tudi on pomagal najšibkejšim, ljudem z roba. "Mi smo se pač borili za človekove pravice, na vseh področjih /.../ če se je dogajala krivica nevidnim delavcem sveta, prosilcem za azil, Romom, izbrisanim ..." Za svoj aktivistični angažma in boj za človekove pravice je Beširević leta 2012 od Mirovnega inštituta in Slovenske filantropije prejel priznanje Živka Pregla. "Tole, kar je Janković naredil, nam bo samo še večjo snago dalo, da gremo še bolj v boj in da ne dovolimo diskriminacije, rasizma, fašizma ... ne, tega ne bomo dovolili," pravi danes.
O tem, kakšni so bili prvi načrti MOL in kakšni so zdaj ... tudi o tem v rubriki 24UR Fokus. In o tem, kaj se je z zadevo Rog dogajalo vmes. Za Fokus o preteklih letih, dejavnostih in pomenu teh govori med drugim tudi Aigul Hakimova, ki se je iz Kirgizije v Slovenijo preselila pred 20 leti, ko je dobila štipendijo za študij antropologije v Ljubljani. Družbeno angažirana, aktivna v več neformalnih organizacijah, je sodelovala pri vzpostavljanju Socialnega centra, tam je aktivno delovala kar 12 let. Prijatelje je v Rogu našel tudi Mohamed Alburai, begunec iz Gaze, ki je v Slovenijo pribežal pred dvema letoma. Njegovo zgodbo, kako je v času prvega vala epidemije koronavirusa – ko na ljubljanskih ulicah ni bilo praktično nikogar – kot prostovoljec brezdomcem oskrboval rane, smo v Fokusu predstavili že pred časom. V Rogu si je uredil majhno delavnico.
Zadnja leta je v Rogu delovalo več kot 20 različnih skupin; tam so bili prostori, ki so jih uporabljali številni umetniki, begunci, tuji delavci, aktivisti. Pa 'cirkusarna' – vadbišče za različne cirkuške veščine, ateljeji, razstavni prostori, delavnice, koncertne dvorane, telovadnice, prostori za druženje, različne dogodke, celo skate park. Prav ta raznolikost je bila največje bogastvo te avtonomne cone, je jasen Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora. "Bi bilo verjetno zelo dobro, če bi več pozornosti namenili temu, kaj vse se je v starem Rogu razvilo in pravzaprav, kdo je to uporabljal in kakšno vrednost in korist je to predstavljajo za mesto. Ne pozabimo, da je bila večina teh prostorov v bistvu vzpostavljenih na pogon požrtvovalnosti in prostovoljnega dela teh skupnosti, ki so v Rogu delovale in bile včasih bolj, včasih pa tudi povsem nepovezane," pravi.
KOMENTARJI (326)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.