"Kot da bi se pripeljala na tir, ki je slep in udarila s polno močjo," se dneva, ko je izvedela, da ima raka jajčnikov, spominja Edita Hrobat. Odpravila se je na redni sistematski pregled. Ni čutila nobenih bolečin, a je zdravnica v trebušni votlini zatipala nekaj, kar ji ni dalo miru. Izkazalo se je, da ji je ravno ta rutinski pregled rešil življenje.
Jasna Nuša Štaher je še dva meseca pred diagnozo stala na vrhu Grintovca. Le plitvo dihanje jo je opominjalo, da je mogoče preveč utrujena. Potem je rahla bolečina v trebušnem predelu začela postajati neznosna.
Ko je prišla na pregled, je bila bolezen že precej razširjena. "S pregledom so ugotovili, da imam 10-centimetrski tumor na jajčniku. In se mi je sesul svet. V trenutku," se spominja.
Damjana Švegelj Žnidaršič o bolezni ni vedela ničesar. Prepričana, da gre za blažjo obliko, je ob diagnozi upala na najboljše. "Naslednji dan je vse skupaj prišlo za mano – dobila sem 3. stadij bolezni. Takrat me je pa postalo strah," pripoveduje.
Kemoterapije je prenašala izjemno slabo, zato je razmišljala o tem, da bi opustila zdravljenje. A svojci ji k sreči tega niso pustili. Zato je danes, že devet let po diagnozi, zdrava.
Te tri zgodbe so opomnik, kako hitro se lahko obrne življenje. Edita, Damjana in Jasna Nuša odkrito govorijo o strahu pred smrtjo, s katero se sooča vsak, ki nepričakovano in hudo zboli, o odnosih, ki ne zdržijo tega bremena. Bolezen jim je vzela veliko, hkrati pa ogromno tudi prinesla – nove ljudi, poglede, spremenjene vrednote.
Za 24UR FOKUS opozarjajo in ozaveščajo, da bo vsaka med nami znala prepoznati opozorilne znake svojega telesa. Prisluhnite jim ob 19. uri.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.