Najdražji zapor v Dobrunjah v primežu ovadb, odločb in sporov

Zapor v Dobrunjah stoji na degradiranem območju nekdanje gramoznice, zasute z gradbenimi odpadki. Koliko je bilo teh odpadkov, ki jih je bilo treba z gradbišča zapora odpeljati, je vprašanje, zaradi katerega je počilo med ministrstvom za pravosodje in glavnim izvajalcem projekta družbo CGP d.d. Pravosodna ministrica v odstopu Andreja Katič, ki je spregovorila za Fokus, je prepričana, da precej manj, kot navaja CGP. Ministrstvo zato ne namerava plačati dodatnih 5,1 milijona evrov, kolikor za njihov odvoz zahteva CGP.

Zapletov, povezanih z gradnjo zapora, je še veliko. Zaradi gradbenih odpadkov se z enim največjih državnih gradenj, ukvarja okoljska inšpekcija. Namesto na legalne deponije so gradbene odpadke z gradbišča vozili kar v naravo. Okoljska inšpekcija je doslej izdala štiri inšpekcijske odločbe. Tako kot v aferi domnevnih fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah se tudi v tej zgodbi pojavlja ime avtoprevoznika Antona Grandovca. Ta je sicer v pogovoru z nami nelegalno odlaganje zanikal. Od 34 identificiranih lokacij je bil do zdaj sum nezakonitega odlaganja potrjen na šestih lokacijah.

Z gradbenimi odpadki so povezane tudi kazenske ovadbe. Doslej jih je bilo na policijo in tožilstvo vloženih kar nekaj. Nazadnje prejšnji mesec, ko je to storila okoljska inšpekcija. Razlog je po naših informacijah sum ponarejenih evidenčnih listov, ki sicer vsebujejo podatke o količini in lokaciji odloženih odpadkov.

Kazensko ovadbo je vložilo tudi pravosodno ministrstvo. Zoper neznanega storilca, pojasnjuje pravosodna ministrica v odstopu Katičeva. Tudi v tem primeru zaradi suma ponarejenih evidenčnih listov. "Smo ugotovili, da so bili evidenčni listi izdani na takšen način, da je vsako minuto šel en velik tovornjak z gradbišča, kar je praktično nemogoče. Vse, kar imamo v zvezi s tem, smo predali tožilstvu in bili tudi zaslišani v določenem postopku. Pri meni se je tudi že oglasila policija," pravi Katičeva.

Še ena težava. Dobrega pol leta po vloženi vlogi zapor v Dobrunjah še vedno nima uporabnega dovoljenja. Razlog so tehnične pomanjkljivosti, ki jih je avgusta ugotovila komisija za tehnični pregled Ministrstva za naravne vire in prostor. Rok za njihovo odpravo je bil 28. oktober, a je ministrstvo rok na zahtevo investitorja podaljšalo na 12. november.

Kljub temu, da najdražji zapor v Dobrunjah stoji, zaporniki še naprej ostajajo v utesnjenem ljubljanskem zaporu na Povšetovi in vlagajo odškodninske zahtevke. Do danes je Slovenija izplačala zaradi slabih bivanjskih razmer v zaporih dobrih 400.000 evrov odškodnin.

In kdaj končno bodo zapornike s Povšetove ter iz moškega odprtega zapora na Igu preselili v Dobrunje? Januarja prihodnje leto, odgovarja generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše. Pri selitvi pa ne bodo pomagali tujci, razlaga Perše spremenjeni načrt selitve. "Smo se pogovarjali o možnosti in tudi vzpostavili kontakt s kolegi Avstrijci, ki imajo za to primerna sredstva, predvsem v smislu avtobusov. Vendar smo nekako se potem dogovorili drugače, tako bodo prišli na pomoč pravosodni policisti iz drugih zavodov."

Medtem ko je moški zapor v Dobrunjah zgrajen, čeprav brez uporabnega dovoljenja, pa naslednje leto propade pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo prav tako potrebnega ženskega zapora na Igu. Razlog je, pojasnjuje ministrica v odstopu Katič, da v proračunu za to ni denarja. "Želeli smo opraviti določena dela tako, da bi gradbeno dovoljenje ohranili, vendar je bilo zadnje javno naročilo neuspešno. Zaradi tega, ker so ponudbe, ki smo jih pridobili, presegale sredstva, ki jih imamo na razpolago."

Po vseh letih dogovarjanj, načrtov in celo pridobljenem gradbenem dovoljenju tako začetka gradnje ženskega zapora na Igu ne bomo dočakali niti pod to vlado.