Z golfom ste povezani že lep čas, začetki pa segajo v leto 2008/09, ko ste ob pomoči Golf Teama iz Žalca in predvsem Leona Mlakarja odpotovali na Elmwood kolidž.
"Nisem se učil na Old Courseu, ampak sem študiral na Cuparju, kar je približno 5 kilometrov stran, imel pa sem kot študent tedenski stik s St. Andrewsom in vsemi drugimi igrišči, ki so tam naokoli. Kolikor se spomnim naj bi jih bilo na oddaljenosti 40 kilometrov približno 40. Večkrat tedensko smo obiskovali okoliška igrišča kot so denimo Gleneagles, Carnoustie, King's bay, Castle Course pa so takrat šele zaključevali. Imeli smo možnost govoriti z vsemi, ki so odgovorni za nastajanje in ureditev takšnih igrišč. Vse od direktorjev pa do tistih, ki skrbijo za igrišča. Pri njih namreč velja povsem drugačna filozofija kot pa denimo v ZDA in drugih delih sveta. Morda njihovo filozofijo do neke mere upoštevajo Švedi, Finci in pa Irci."
"Znanja mi niso ponujali v smislu to je prav in to je narobe, ampak tako delamo mi, tako pri nas razmišljamo in tako igramo, načrtujemo, vzdržujemo. Razumljivo so ti ene ideje bolj všeč, druge nekoliko manj. Američanom so denimo zamerili, da so igrišča spravili na preveč visok nivo, tako, da jih je skorajda nemogoče finančno vzdrževat. Golfisti namreč gledajo na barvo teren – po ameriškem prepričanju bi moral biti vsak popolno urejen - ideja pa v osnovi ni taka. Ideja je, da se igra v naravi, to pomeni nepopolno. Tudi čistine, ledine, zelenice ... vse to so deli igrišča in pravzaprav ni pomembno kako prideš do luknje. Sam izbiraš pot, če narediš par, birdie pa toliko bolje. Igrišča so del narave, ki ponujajo svojevrsten ambient, ne pa umetna celota."
"Tu sta klima in lega zelo pomembni, najpomembnejše pa je, da je potrebno poznati podlago na kateri je igrišče zraslo. Igrišča naj bi namreč zrasla na links zemlji (peščena), ki ima veliko prepustnost, kar pomeni, da se na njej ne zadržuje voda in tam trava najbolje zraste. Igrišče, ki leži na najbolj primerni podlagi pri nas je zato Bled. Sčasoma ga mogoče niso uspeli vzdrževati tako kot bi si najbolj želeli. Vsi drugi tereni so drugačni. Otočec, Smlednik, Arboretum so narejeni na ilovnati zemlji."
Kako pa poteka šolanje, ki ste ga prestali vi?
"Lahko se nekdo povsem drži izobrazbe, ampak tu je potrebno vedeti, da je ključ narava. Najboljši vzdrževalci iščejo informacije iz dneva v dan. Jaz nisem dobil izobrazbe, s katero bi znal prav vse. Pokazali so mi kako delajo, kaj naj bi zahteval od igrišča. Da je potrebno ponuditi travo, ki naj bi igralca stimulirala. V ZDA je šlo predvsem vse v vzdrževanje, v estetiko, saj lahko tam denimo igraš ne glede na letni čas in to na praktično istem igrišču. To ni ideja golfa. Ideja je, da se prilagajaš vremenskim razmeram. Tako namreč tudi rasteš kot igralec. Žoge ne zanima kako prideš na cilj, ampak le, da ti to uspe s kar najmanj udarci."
Vemo, da ste najprej študirali t.i. golf facility manegment, nato pa prejeli štipendijo s področja vzdrževanja igrišč. Kakšen je vaš pogled na golf? V očeh mnogih še naprej velja za šport petičnežev.
"Ko sem prišel na Otok sem jim govoril, da smo mi smučarski narod in, da pri nas golf velja za snobovski šport. Vrnili so mi z besedami, da je smučanje snobovski šport, golf pa je nekaj, kar se igra v naravi, na terenih dostopnih najrazličenjšim skupinam ljudi. Je tesno povezan s financami, ampak za vsakogar se je našel finančno primeren teren. Pomembno je le to, da tudi po desetih letih igranja enega igrišča najdeš povsem drugačno pot do cilja in to je tisti čar, ki ga oni poudarjajo. Kar zadeva status igre v Sloveniji pa bi rekel le to – potrebovali bomo čas, da bomo to prebrodili. Z igrišči kot bo celjsko in kot je denimo Trnovo, bodo vsi ugotovili, da gre za dostopno, predvsem pa preprosto in zanimivo igro. Priporočajo ga predvsem pri vzgoji mladih. Enostavno si v naravi in te stimulira tako fizično, kot tudi mentalno."