""Uvedba nacionalne valute, tolarja, je pomemben dejavnik narodne identitete, na to navezana denarna politika, ki jo predstavlja centralna banka, v tem primeru Banka Slovenije, pa pomemben inštitut državotvornosti," je na osrednji slovesnosti ob 10. obletnici uvedbe tolarja dejal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Tudi predsednik države Milan Kučan je poudaril, da je bilo ustvarjanje slovenskega denarnega sistema s samostojno centralno banko najuspešnejša in najpomembnejša makroekonomska operacija Slovenije, saj brez denarne samostojnosti ni resnične samostojnosti države. Prvi guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je ob tej priložnosti skupaj s sedanjim guvernerjem Gasparijem, zaslužnim za uvedbo tolarja, podelil spominske kovance in knjigo bivšega sodelavca Banke Slovenije Janeza Majceta, pa je ob tem opozoril na trenutno visoko zaupanje v tolar in na veliko odgovornost, ki iz tega visokega zaupanja izhaja.
Slovenski tolar je srečno preživel 10 let, ves ta čas pa je predstavljal najvišjo vrednoto. Skupaj s centralno banko je kategorija, ki ji ljudje najbolj zaupajo," je poudaril Kučan in dodal, da naj se kljub temu, da bo obstoj tolarja relativno kratek, ta čas vtisne v spomine državljanov kot čas, ko smo prvič v svoji zgodovini imeli svoj denar. Tudi Arhar je menil, da je zaupanje v slovensko valuto veliko, saj kar 70 odstotkov denarnega agregata M3 predstavljajo tolarske vloge.
Pred centralno banko pa so težke naloge, ki so pogoj tako za ohranjanje zaupanja v tolar kot tudi za izpolnitev maastrichtskih kriterijev, vezanih na vstop Slovenije v Evropsko unijo in Evropsko centralno banko. Naloge, povezane z izpolnitvijo maastrichtskih kriterijev, bodo po Gasparijevih besedah omogočile prehod iz slovenskega tolarja na evro ter popolno integracijo slovenskega gospodarstva v evropski monetarni prostor. "Izguba lastne valute naj bi morala omogočiti bolj dinamično gospodarsko rast in razvoj slovenskega gospodarstva," je med drugim poudaril Gaspari, Arhar pa je kot temelj celotnega gospodarstva izpostavil tudi zdrave in dobre banke. Prvi guverner Banke Slovenije je ob tem še opozoril, da se država še vedno ne zaveda, da je bilanca centralne banke javnofinančni problem. "Zavedati se moramo, da ima centralna banka pri svojem manevru omejene roke, da ima omejene resurse, in v takih razmerah, kot so danes v Sloveniji, bi ji morala za nadaljnjo učinkovito denarno politiko pomagati država," je še poudaril Arhar.
V Banki Slovenija so sicer obletnico uvedbe tolarja izkoristili tudi za podelitev priložnostnih spominskih kovancev in knjige bivšega sodelavca Banke Slovenije Janeza Majceta z naslovom Slovenski denar - Kronika nastajanja vrednostnih bonov, tolarskih bankovcev in kovancev, ter priložnostnih kovancev od leta 1990 do 2000. Prejeli so jih zaslužni za uvedbo tolarja, in sicer med drugimi predsednik države Milan Kučan, predsednik vlade Janez Drnovšek, člani prve skupščine in prve vlade Slovenije, člani prvega sveta Banke Slovenije ter nekateri direktorji. Skupaj je Banka Slovenije podelila 24 kompletov spominskih kovancev in knjig, v sklopu osrednje slovesnosti pa so v sodelovanju z numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja Slovenije odprli tudi razstavo o nastanku slovenskega denarja od leta 1848 z naslovom Tolar biti ali ne biti.
Banka Slovenije je ob 10. obletnici uvedbe tolarja pripravila 1000 setov bankovcev, ki so bili že izdani, vendar bodo imeli v zlati barvi dotiskan poseben znak z besedilom: "Banka Slovenije 1991 - 2001".
