Prvih šest med desetimi največjimi svetovnimi multinacionalkami je po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca digitalnih podjetij. Gre za Apple, Microsoft, Amazon, Google, Facebook in Alibaba. Skupna vrednost teh šestih podjetij je 9291 milijard dolarjev, kar je približno 173-kratnik slovenskega BDP. Vendar pa ta podjetja v Sloveniji in v EU praktično ne plačujejo davka. Po podatkih EU je Apple leta 2018 v EU plačal "pičlih 0,7 odstotka davka na dobiček".
To je po besedah Mesca nezaslišano, sploh zato, ker ta podjetja ne ustvarjajo vrednosti same po sebi, ampak jim vrednost ustvarjajo uporabniki. Največja digitalna podjetja, ki opravljajo digitalne storitve, se hranijo s podatki uporabnikov, ki jih nato prodajajo oglaševalskim podjetjem. Google in Facebook tako zavzemata že 20 odstotkov svetovnega oglaševalskega kolača, je pojasnil.
Ta denar se po njegovih besedah ne vrne niti ljudem, ki z vnosi podatkov njihovo vrednost ustvarjajo, niti državam, v katerih so ti vnosi ustvarjeni. Vse dobiček poberejo družbe same, in to zlasti zaradi zastarelih davčnih ureditev, zato pa tudi so ene najbolj dobičkonosnih podjetij na svetu.
Neuspešno iskanje evropske rešitve
Evropska komisija je leta 2018 sicer predlagala direktivo, s katero bi ta podjetja začela obdavčevati drugače, vendar je zaradi blokade štirih držav uveljavljanje direktive leto pozneje zaustavile. Kljub temu so mnoge evropske države takšno direktivo uvedle, junija lani pa je tudi pri nas odbor za finance sprejel poziv ministrstvu za finance, naj takšen predlog pripravi do aprila letos.
Ker takšnega predloga ministrstvo ni pripravilo, so ga pripravili v Levici. Z njim bi v Sloveniji digitalne storitve multinacionalk obdavčili po sedemodstotni stopnji. Po podatkih finančne uprave ta podjetja v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa. Z zakonom pa bi ob pričakovanem povečevanju prometa v prihodnjem letu v proračun dobili okoli 10 milijonov evrov.
Zuckerberg ni plačal višji davek?
Ustanovitelj in glavni izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg je sicer v začetku leta podprl načrte Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za reformo davčnega sistema, po kateri bi internetni velikani, kot je Facebook, plačevali več davka.
"Tudi mi si želimo davčne reforme in vesel sem, da se OECD s tem ukvarja," je dejal.
V Evropi je gonilna sila za obdavčitev internetnih velikanov Francija, ki se je zaradi tega zapletla tudi v spor z ZDA. Pariz je namreč lani uvedel nacionalni digitalni davek, ki v glavnem obremenjuje ameriška podjetja, kot sta Google in Facebook, ZDA pa so davek označile kot diskriminatoren. Po grožnjah s sankcijami sta se nato državi dogovorili, da si bosta prizadevali za davčni okvir na svetovni ravni, ki bi ga oblikovali v OECD, Francija pa je pobiranje davka odložila do decembra. Po načrtu OECD bi mednarodna digitalna podjetja plačevala več davka v državah, kjer ustvarjajo prihodke.
Nemčija glede uvedbe davka optimistična
Nemški finančni minister Olaf Scholz je medtem pred nekaj tedni znova izrazil optimizem, da bi v okviru mednarodnih usklajevanj na ravni OECD še v tem letu lahko našli kompromis glede obdavčitve digitalnih velikanov in tudi minimalne skupne osnove za davek na dohodek gospodarskih družb.
"Trenutno sem precej optimističen, da se lahko o vsebinskih osnovah za obe vprašanji dogovorimo jeseni. Dovolj dolgo razpravljamo o tem. Pripravljeni smo," je dejal Scholz po vsakoletnem srečanju finančnih ministrov nemško govorečih držav.
Za čimprejšnji dogovor si Nemčija prizadeva tudi kot trenutna predsedujoča članica Svetu EU. "Dogovor bo imel posledice za nacionalno in evropsko zakonodajo, predvsem pa bo preprečil globalni konflikt zaradi digitalnega davka," je dejal nemški finančni minister. "Davke je treba plačevati tam, kjer poteka gospodarska dejavnost," je še dodal.
Nekoliko bolj previden od Scholza je bil njegov švicarski kolega Ueli Maurer. Ta je sicer pozdravil možnost globalnega okvira, a je dodal, da ta ne sme prinesti novih administrativnih ovir za podjetja. Zavzel se je tudi za dovolj dolgo prehodno obdobje pred uvedbo morebitnih novih pravil, zato da se podjetja lahko pripravijo na novo ureditev.
ZDA medtem veljajo za največjo oviro na poti k učinkovitemu dogovoru, saj si pod vplivom lobiranja ameriških tehnoloških velikanov prizadevajo za blažje oblike davčnega režima, obenem pa nasprotujejo nacionalnim rešitvam za obdavčitev digitalnih velikanov.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.