Glavnino 20. lestvice najbogatejših Slovencev še vedno sestavljajo lastniki uspešnih slovenskih podjetij, vendar jih vse pogosteje spremljajo tudi kot upravljavce družinskega kapitala. "Ob osnovnem poslu gradijo portfelje delnic, obveznic, skladov, nepremičnin in drugih lastniških deležev. Ustvarjeni presežki dobivajo jasnejšo naložbeno politiko, nekateri podjetniki pa upravljanje naložb tudi organizacijsko ločujejo od osnovne dejavnosti," so zapisali pri reviji Finance Manager.
Bilance številnih podjetij v lasti najpremožnejših ostajajo trdne, zadolženost je skromna, denarne blazine pa velike. To podjetnikom omogoča financiranje razvoja, novih proizvodnih zmogljivosti in prevzemov predvsem z lastnimi sredstvi. Poslovno okolje kljub temu ni enako naklonjeno vsem. V predelovalnih dejavnostih dobičkovne marže obremenjujejo stroški dela in energije, deli avtomobilske dobaviteljske verige ostajajo pod pritiskom. "Na drugi strani elektroenergetska podjetja izkoriščajo veliko povpraševanje, povezano z energetskim prehodom in rastjo podatkovnih centrov, polne knjige naročil pa spremljamo tudi pri nekaterih gradbincih."
Na vrhu brez sprememb
Na vrhu lestvice ostajata Vesna in Dari Južna, lastnika skupine Perspektiva, ki jima pripisujejo 622 milijonov evrov premoženja. To je 111 milijonov oziroma približno 22 odstotkov več kot lani in največje absolutno povečanje na letošnji lestvici. Pomemben razlog je približno 10-odstotni delež v Petrolu, vreden okoli 240 milijonov evrov, približno 30 milijonov več kot ob lanskem ocenjevanju. Višjo oceno podpirajo tudi boljše poslovanje skupine, ki je lani ustvarila 48,9 milijona evrov čistega dobička, povečanje denarne blazine, Petrolove dividende in prodaja deleža v Telekomu Slovenije. Zakonca imata več kot sto milijonov evrov naloženih v zakladne menice.

Na drugo mesto se je povzpela družina Šešok, katere premoženje je ocenjeno na 481 milijonov evrov, sto milijonov več kot lani. Glavni vir ostaja skupina Iskra, pomembni pa so tudi nepremičnine in druge naložbe. K višji oceni največ prispevata rast vrednotenj primerljivih elektroenergetskih podjetij in pričakovano izboljšanje Iskrinega poslovanja. Skupina za letos napoveduje približno 316 milijonov evrov prihodkov in 26 milijonov evrov čistega dobička.
Največji skok Kolektorjevih lastnikov
Med tistimi, ki so naredili največje skoke, so tudi Kolektorjevi lastniki, ki so jim finančniki ocene povišali za približno 57 odstotkov. V ozadju je predvsem uspeh elektroenergetskega dela skupine s črnuško Etro, proizvajalcem energetskih transformatorjev. Povpraševanje spodbujajo naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo in podatkovne centre, rast poslovanja pa spremlja močno povečanje denarnih presežkov. Uspeh skupine je med novince pripeljal tudi njenega 3,1-odstotnega lastnika Ivana Leskovca, ki mu pripisujejo 52,1 milijona evrov premoženja.
Kdo so novinci in povratniki na lestvici?
Najvišje uvrščeni novinec je Blaž Gorjup, ustanovitelj skupine HCG, z ocenjenimi 85,1 milijona evrov. Njegova podjetja Hermes Consilium, PharmaLinea in ErgoPharma povezujejo dobavo sestavin, razvoj in proizvodnjo prehranskih dopolnil. Pomemben mejnik je bil vstop francoske skupine ANJAC Health & Beauty, ki je lani pridobila 47,51-odstotni delež HCG. Gorjup je obdržal približno tretjino in tako ostaja udeležen pri prihodnjem razvoju in rasti podjetja. S francoskim partnerjem so napovedali več kot 25 milijonov evrov naložb.
Med povratniki je najvišje Andrej Poglajen, lastnik Trgograda, z ocenjenimi stotimi milijoni evrov. Odločilen preskok je prinesla prodaja stanovanj v ljubljanskem Bežigrajskem trojčku. Na lestvico se tokrat vračajo tudi Blaž Miklavčič iz GH Holdinga, lastnika Kronoterma Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak, Janez Škrabec iz Rika ter Boštjan Marovt, ki s 46,1 milijona evrov zaokroža letošnjo stoterico.
Dončić najpremožnejši med športniki
Pri dobri četrtini uvrščenih ocene vsaj deloma temeljijo na kupninah od prodaje podjetij ali športnih zaslužkih. Pri 23 uvrstitvah revija Finance Manager upošteva prejete kupnine, pri štirih pa ocenjene neto karierne zaslužke športnikov.
Najpremožnejši med njimi ostaja Luka Dončić s 149 milijoni evrov, 23 milijonov več kot lani, s čimer zaseda 23. mesto. Goranu Dragiću pripisujejo 69,4 milijona evrov, Janu Oblaku 65,2 milijona in Anžetu Kopitarju 49,9 milijona. Skupaj njihovo premoženje se ocenjuje na 333,5 milijona evrov, 35,6 milijona več kot lani. Lestvici se približuje Tadej Pogačar, ki bi se ob sedanjih zaslužkih in pričakovanem zviševanju vstopnega praga nanjo utegnil uvrstiti čez dve leti.

Metodologija
Metodologija podatkov ostaja podobna kot v preteklih letih, pravijo na Financah. "V večini primerov ocenjujemo vrednost podjetniških deležev, dopolnjeno z vidnimi drugimi naložbami, pri športnikih pa ocenjene neto zaslužke. Pri kotirajočih družbah izhajamo iz borznih tečajev in pri manj likvidnih delnicah upoštevamo dodaten diskont. Neborznim družbam praviloma pripišemo 20-odstotni diskont in jih vrednotimo s kombinacijo rezultatov poslovanja, pričakovane rasti ter primerjav s primerljivimi evropskimi podjetji. Zavedamo se, da je mogoče o ocenah razpravljati, zato ostajamo previdni in objavljamo številke, ki jih lahko najlaže zagovarjamo," so še zapisali.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.