Na Gursu so pred časom ocenili, da so lani cene stanovanjskih nepremičnin realno padle za okoli tri odstotke, za približno toliko pa se je zmanjšal tudi promet z njimi.
To pa ne pomeni, da si Slovenci še naprej lahko privoščimo tako draga stanovanja. Celo poročilo evropske komisije o makroekonomskih neravnovesjih v državah članicah ugotavlja, da so cene slovenskih nepremičnin glede na kupno moč previsoke. Po drugi strani pa je napoved UMAR-ja glede zasebne potrošnje 10-krat manjša, kakor je bila v letu 2008, ko se je kriza začela.
Od kod torej še vedno cene, ki v najdražji Ljubljani za kvadratni meter novega stanovanja zahtevajo 3700 evrov, rabljenega pa 2400 evrov?
Večinoma, z redkimi izjemami, so krive banke, ki so pred krizo gradbincem dajale posojila in jih zavarovala s hipotekami na stanovanja, ki jih bodo kreditojemalci s posojilom zgradili. Ko je prišla kriza, čas za odplačevanje in čas, da se gradbinci prilagodijo trgu in stanovanja prodajo za občutno nižjo ceno, kot je veljala pred krizo, so se banke zato raje odločile, da gradbincem reprogramirajo posojila in čakajo, da bodo stanovanja prodali sami, da s svojimi terjatvami odkupijo ali pa da kot prednostni upniki v stečajih čakajo na poplačilo po prodaji stanovanj na javnih dražbah.
Vse našteto predvsem zato, da ne bi bilo treba znižati cen, saj bi v tem primeru morale banke izkazati izgubo.
Nepremičninski balon tako pri nas še ni počil, da se bo to zgodilo, pa bo po mnenju poznavalcev treba še malo počakati. Še največja možnost je, da slovenski nepremičninski trg znova zdrsne v hudo krizo, saj se zaenkrat še vsi oklepajo nerazumno visokih cen, po drugi strani pa naj bi trajalo nekaj krogov dražb, da bi se tam novogradnje začele prodajati po res zanimivih cenah. Zadnji takšen primer so Celovški dvori, kjer je prvo zbiranje ponudb neslavno propadlo.
Na Uradu za množično vrednotenje nepremičnin ocenjujejo, da je v Sloveniji od 4000 do 5000 neprodanih novih stanovanj, največ v Ljubljani in Kopru. Ko gre za analizo vseh praznih stanovanj, pa ocenjujejo, da je takšnih skoraj 23 % ali okoli 75.000 praznih stanovanj!
Hrvati našli formulo?
Za visoke cene nepremičnin svoje banke krivijo tudi sosedje Hrvati, piše Jutarnji list, ki navaja, da banke v rokah držijo okoli 15.000 stanovanj. Težava pa je podobna kot v Sloveniji: pristanek na padec cen bi v propad odnesel več gradbincev, ki so veliki dolžniki bank, banke pa naj bi zato izgubile kar 3 milijarde kun, s čimer bi se zamajala njihova stabilnost. Prav zato tudi hrvaške banke še naprej reprogramirajo posojila in upajo, da se bodo razmere toliko popravile, da bodo stanovanja na koncu prodana za dobro ceno.
So pa Hrvati izračunali, da bi bil trg zadovoljen s precej hudim padcem cen nepremičnin – od 20 do 30 odstotkov. In če banke ne popustijo, naj bi to nalogo opravil nov davek na premoženje in prazna stanovanja, ki ga država uvaja leta 2013.
Trg naj bi se po uvedbi davka, s katerim želijo zapolniti prazne nepremičnine, reguliral kar sam, saj ga bodo obračunavali glede na tržno vrednost nepremičnin, ki jih bodo ocenili vsako leto. Nižja kot bo vrednost nepremičnine – nižji bo davek. Prazne in astronomsko visoko ocenjene nepremičnine se naj tako ne bi splačale nikomur.
Takšni in drugačni nepremičninski davki se sicer že dolgo napovedujejo tudi v Sloveniji. Še posebej so razburjali, ko je Gurs objavil ocene nepremičnin.
Če se v Sloveniji po več napovedih še vedno splača odlašati nakup nepremičnine do večjega padca cen, imajo ponekod že pravo razprodajo. Španske banke, ki so se dolgo trudile vzdrževati visoke cene, se soočajo s težavami zaradi številnih zaseženih nepremičnin. Zasežene nepremičnine so namreč v povprečju danes za kar 43 % nižje od tistih začetnih vrednosti, na podlagi katere so banke odobrile posojilo za gradnjo ali nakup le-teh.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.