'17 milijonov 'popusta' že v prvem krogu kaže, na kakšne dobičke so računali'

Kaj nam pove podatek, da je konzorcij, na čelu katerega je bil Petričev Kolektor, že v prvem krogu ponudil 17-milijonski popust, s 121 milijonov na 104? "Ta podatek kaže, kako veliko rezerve so imeli slovenski gradbinci pri tem projektu, na kako velike dobičke so računali, tako da pravzaprav lahko vidimo, kakšna je korist za davkoplačevalce, ko se je vključil tuj ponudnik," je prepričan ekonomist Matej Lahovnik.

'Zahteva Darsa po nižanju cene v vsakem krogu pogajanj je dvojno problematična'

Na vprašanje voditelja Uroša Slaka, ali je morda to tudi razlog, da so se pogajalci konzorcija s Kolektorjem na čelu po koncu pogajanj novinarjem izognili, medtem ko predstavniki konzorcija, ki ga vodijo Avstrijci, niso imel težav stopiti pred novinarje in pojasniti, zakaj so spustili ceno za 6,5 milijona, je Lahovnik pripomnil, da verjetno ni prijetno razložiti, zakaj si nenadoma znižal ponudbo za 17 milijonov evrov.

Zahteva Darsa, da morajo ponudniki v vsakem krogu za vsaj milijon evrov spustiti ponudbo, je za Lahovnika problematična z dveh vidikov: "Prvič, ker pošilja signal vsem izvajalcem, da si naj že vnaprej pustijo nek manevrski prostor za zniževanje cene, drugič pa obstaja tveganje, da nekdo, ki je daleč najcenejši in nima več nekega prostora za zniževanje, enostavno odstopi."

Če bi se recimo Cengiz odločil, da za dodaten milijon ne bo zniževal, bi Dars ostal samo s slovenskimi gradbinci, ki pa so bili že v startu bistveno dražji in bi bil na koncu zaradi tega določila celoten projekt bistveno dražji, je prepričan.

'Če navadni državljani v sodnih postopkih plačujemo takse za pritožbe, bi jo morali tudi neizbrani ponudniki'

Pa odločitev Darsa pomeni, da je konec tega 'podmiznega' dogovarjanja slovenskih gradbenih baronov? Če so lahko v konzorciju slovenskih gradbincev ceno spustili za kar17 milijonov, to pomeni, da so že do zdaj pri projektih, ki jih je razpisovala država, bogateli na naš račun.

Za Lahovnika je to po eni strani dobra novica, a po drugi strani tudi zaskrbljujoče, saj se je to vleklo dve leti, Avstrijci pa ob tem gradijo že od lanskega septembra. "Na potezi je zdaj resorno ministrstvo, ki bi moralo glede na izkušnje iz zadnjih razpisov, ko vidimo to zavlačevanje, ko tisti, ki niso izbrani, pogosto vlagajo pritožbe brez razloga, uvesti neko takso za pritožbo," pravi in dodaja: "Če moramo navadni državljani za pritožbe v sodnih postopkih plačati sodno takso, bi jo morali tudi neizbrani ponudniki."

'V tem primeru so se pritoževali samo zato, da bi izločili tistega, ki jim je pokvaril igro'

"Če jim s pritožbo uspe, dobijo takso vrnjeno, če pa ne, naj bo to prihodek proračuna, saj zagotovo nastaja škoda s tem zavlačevanjem," predlaga Lahovnik, ki je prepričan, da je šlo v primeru druge cevi karavanškega tunela za namerno zavlačevanje dražjih ponudnikov.

"V tem primeru smo videli, da so se tisti, ki so bili krepko dražji od najcenejšega ponudnika, pritoževali samo zato, da bi zavlekli postopek in izločili tistega, ki jim je pokvaril igro."

Červek: Tudi po spremembi zakonodaje bi se nam zgodile Karavanke

Da bi zavlačevanje, ki ga navaja Lahovnik, v bodoče preprečila sprememba zakonodaje, predsednik revizijske komicije Samo Červek dvomi. "Zaradi nekaj posameznih in odmevnih primerov se zdi, kot da je v postopkih javnih naročilih vse narobe in vsi samo lažejo," je dejal Červek. To po njegovem mnenju ne drži in meni, da bi se nam tudi po zadnjih spremembah zakonodaje zgodil primer Karavank.

"V naši državi je nekaj narobe z mentaliteto in to se ne bo dalo spremeniti s stalnim spreminjanjem zakonodaje, ki jo spreminjamo po vsakem posameznem primeru, in mislimo, da gre za čudežno palčko, ki bo vse rešila, namesto tega pa lahko uničimo celoten sistem," je bil po pisanju STA kritičen Červek. Zakon je samo minimum morale, s katero imamo po njegovem mnenju velike težave. 

Direktor direktorata za javno naročanje Sašo Matas je ob tem dodal, da moramo povrniti zaupanje v sistem javnega naročanja. "Nekaj manj kot pet milijard evrov javnih naročil letno in 2099 aktivnih javnih naročnikov - gre za izjemno kompleksen sistem. Imamo nešteto javnih naročil, ki niso sporna, nekaj pa jih meče slabo luč na celoten sistem," je dejal. 

"Stavbe, javna infrastruktura, vozila, pohištvo in skoraj vse do sponk za papir. Za to porabimo skoraj štiri milijarde evrov, kar je približno tretjina proračuna," pa je dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič, še poroča STA. Po njenih besedah se v vladi zavedajo tveganj za netransparentno porabo in korupcijo, kar skušajo preprečiti tudi s spremembami zakonodaje. 

Koliko bo stal projekt?

Je pa po dveh letih razpisov in pritožb vse bolj jasna tudi končna cena projekta. In ta bo, kar se pri nas dogaja le redko, očitno celo nižja od predvidene, so poročali v oddaji 24UR. Celotna investicija, torej tudi načrtovanje, nadzor, odkup zemljišč in podobno, ter seveda gradnja, je bila namreč ocenjena na 151,6 milijona evrov, zdaj pa kaže, da bomo, za 3.546 metrov druge cevi predora in 620 metrov razširitve avtoceste A2 v štiripasovnico, zaradi Turkov plačali približno 20 miljonov evrov manj.

Poleg tega nam bo kar nekaj denarja prispevala Evropa: slabih 8 milijonov smo dobili in tudi že porabili, še dodatnih 7,9 milijona pa so nam odobrili za izkop, skupaj torej skoraj 16 milijonov. 

Preostanek bo zagotovil Dars s pomočjo 90-milijonskega posojila EIB, pogodba je usklajena, ne pa še podpisana, in iz lastnih sredstev. Stvari torej se premikajo, še vedno pa smo, sploh v primerjavi z Avstrijci, v precejšnjem zaostanku. Ti so, enako kot mi, ponudbe - te so se gibale od 90 do 140 milijonov evrov - odprli marca lani, avgusta so podpisali pogodbo, septembra pa že začeli z gradnjo.