330 milijonov manj za socialne transferje? 'Socialnih pravic ne bomo zmanjševali'

V državnem proračunu za prihodnje leto naj bi bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom približno 330 milijonov evrov oziroma 14,9 odstotka manj sredstev kot letos. To je ena največjih sprememb v predlogu proračuna za leto 2027, ki ga bodo v prihodnjih dneh obravnavali poslanci.

Toda vlada ob tem ni predstavila ukrepov, s katerimi namerava doseči predvidene prihranke, opozarjajo kritiki. Proračunski dokumenti hkrati predvidevajo, da se bodo socialni transferji skladno z zakonodajo uskladili z inflacijo, ki naj bi letos znašala 3,7 odstotka.

Če se višina pravic ne bo znižala, bi bilo treba po oceni Fiskalnega sveta pri petih največjih transferjih število upravičencev zmanjšati za petino do tretjino. 

Načrtovana znižanja so zato danes ostro kritizirali predstavniki humanitarnih in nevladnih organizacij. Poslance pozivajo, naj predlagane spremembe zavrnejo oziroma z amandmaji zagotovijo dovolj sredstev za izplačevanje socialnih pravic v skladu z veljavno zakonodajo.

Po navedbah humanitarnih in nevladnih organizacij predlog sprememb proračuna za leto 2027 predvideva 51 milijonov evrov oziroma 18,9 odstotka manj sredstev za otroške dodatke, 20 milijonov evrov oziroma 14,2 odstotka manj za štipendije, 78 milijonov evrov oziroma 22,3 odstotka manj za denarno socialno pomoč, 55 milijonov evrov oziroma 17,8 odstotka manj za osebno asistenco ter 83 milijonov evrov oziroma 15,2 odstotka manj za starševska nadomestila. Skupaj gre pri teh petih postavkah za 287 milijonov evrov predvidenega zmanjšanja.

Navedene postavke skupaj pomenijo 287 milijonov evrov predvidenega zmanjšanja. Skupno znižanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom pa znaša približno 330 milijonov evrov.

Pomembno je, da predvideno zmanjšanje proračunskih sredstev samo po sebi še ne pomeni, da bodo posamezni upravičenci prihodnje leto prejeli za enak odstotek nižje dodatke ali nadomestila. Prav način, kako namerava vlada doseči načrtovane prihranke, ostaja nepojasnjen.

Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin opozarja predvsem na položaj najranljivejših: revnih zaposlenih, mater samohranilk, enostarševskih družin, invalidov, otrok iz revnih družin in starejših. "Fiskalni svet v oceni proračuna iz oktobra 2026 ugotavlja, da se proračun transferjev posameznikom in gospodinjstvom znižuje za skoraj 15 odstotkov. Kaj ti rezi pomenijo za ljudi?" se sprašuje.

Kot pojasnjuje, denarno socialno pomoč prejema približno 66.000 ljudi, ki nimajo zadostnih dohodkov za preživetje. "Samska oseba brez dohodkov danes prejme 507 evrov na mesec, kar je že zdaj precej pod pragom tveganja revščine. Ob enakomernem rezu bi dobila le še 394 evrov, kar ne zadostuje niti za pokritje hrane, položnic in drugih nujnih potreb, ob strožjih pogojih pa bi pomoč izgubilo okoli 14.700 ljudi."

Za oddajo 24UR je spregovorila brezposelna mama, ki zaradi bolezni ne more delati. Z možem in dvema otrokoma se iz meseca v mesec prebijajo z eno minimalno plačo. Zaradi regresa, ki ga je prejel mož, so ostali brez socialne podpore. "Nam je socialna podpora pomenila hrano. Zdej pa z eno minimalno plačo štirje živimo. V minusu smo, še preden je plača na računu," je dejala.

Štiričlanska družina se tako le stežka prebija iz meseca v mesec. Zaradi predvidenih manj sredstev v proračunu pa je še dodatno zaskrbljena. "Se mi zdi, da marsikdo že danes, pa tudi če hodi v službo, nima za osnove ... Ne vem, jaz si to sploh ne znam predstavljati. Ne vem, kako mislijo, da bomo živeli," se sprašuje.

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna opozarja, da se proračunski prihranki ne bi smeli odražati na življenju otrok. "Ni prav, da se preusmerjanje sredstev odraža na življenju najranljivejših skupin, med katerimi so tudi otroci. Ni prav, da morajo stisko ranljivih skupin reševati humanitarne organizacije z donacijami."

Po njenem mnenju bi moral otroški dodatek postati univerzalna pravica, namenjena vsem otrokom za zadovoljevanje njihovih razvojnih potreb. "Prav tako to velja za štipendije. Oba transferja bi morala biti del družinske politike in ne socialne politike. Otroci si zaslužijo pozornost."

Jean Nikolič iz društva Kralji ulice opozarja, da znižanje socialnih prejemkov samo po sebi ne pomeni, da bodo ljudje lažje našli zaposlitev. "Socialni transferji niso nagrada, so varovalna mreža. Namenjeni so ljudem, ki nimajo dovolj sredstev za dostojno preživetje." Kot pravi, se s tem, ko ljudem zmanjšamo prejemke, njihove težave ne odpravijo. "Treba je razumeti, da ljudje zaradi nižjih prejemkov ne postanejo avtomatično bolj zaposljivi. To ne pomeni "zdaj bo pa šel delat", ampak dodatno destabilizacijo življenja."

Če želi država povečati zaposlenost, bi morala po njegovem mnenju odpravljati ovire, kot so nedostopna stanovanja, pomanjkanje otroškega varstva, težave z dostopom do zdravstva in javnega prevoza ter pomanjkanje podpore pri vključevanju na trg dela. "Poleg tega ima vsako znižanje socialnega transferja tudi svojo ceno, ki je v državnem proračunu ne vidimo takoj."

Še ostrejša je bila Laura Orel iz Delavske svetovalnice, ki v proračunskem predlogu in drugih ukrepih vlade vidi širši poseg v socialno državo. "Iz potez te vlade, ki neusmiljeno reže v zdravstveno blagajno, pokojninsko blagajno in zdaj v socialne transferje, ter iz vsebine interventnega zakona je jasno, da dejansko načrtujejo spremembo družbenega sistema."

Orelova meni, da je ogrožen temelj solidarnosti, na katerem je zgrajena socialna država. "Socialna varnost vseh je temeljna varnost. Socialna varnost vseh je z Ustavo RS zaščitena vrednota te države."

Svoje nasprotovanje je sklenila z besedami: "Odločno nasprotujemo vsem rezom v socialne pravice, ne bomo dovolili rušenja socialne države!"

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici opozarja na razkorak med predvidenim zmanjševanjem socialnih transferjev in načrtovanimi davčnimi razbremenitvami. "Socialna država je država, ki je solidarna, ki ne pusti nikogar na cedilu, ki poskrbi za vse, kadar in ko potrebujejo."

Ob tem je kritičen do vladnih prednostnih nalog. "Zato je naravnost škandalozno, da finančni minister napoveduje jemanje tistim, ki prejemajo najmanj, hkrati pa poskuša narediti čisto vse za to, da bi tisti, ki imajo največ, dobili še več."

Organizacije ob tem opozarjajo tudi na predlog interventnega zakona, ki med drugim predvideva davčne razbremenitve. 

Kritična je bila tudi Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, ki je vladi očitala razkorak med predvolilnimi obljubami in predlaganim proračunom. "Vlada je pred volitvami obljubljala, da bo poskrbela za ljudi. Obljubljali so, da bodo ljudje živeli boljše. Trenutno smo pred dejstvom, da želijo zmanjšati otroški dodatek, štipendijo, porodniško."

Po njenem mnenju proračun kaže, da vlada daje prednost obrambnim izdatkom pred socialnimi pravicami. 

Poslance je pozvala, naj predlog zavrnejo ali spremenijo.

Predstavniki humanitarnih in nevladnih organizacij pozivajo poslance, naj v proračunu za leto 2027 zagotovijo najmanj toliko sredstev za socialne in družinske pravice, kolikor jih je potrebno za izplačila v skladu z veljavno zakonodajo, vključno z uskladitvijo z inflacijo.

Opozarjajo, da je treba pred glasovanjem jasno pojasniti, kako bi se predvideno zmanjšanje sredstev odrazilo na upravičencih in njihovih prejemkih.

Inštitut 8. marec je ob tem sprožil tudi peticijo, s katero poslance poziva, naj popravijo ali zavrnejo predlagane spremembe proračuna.

Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič pa na drugi strani zagotavlja, da kljub manjšemu kupčku denarja, nihče od upravičenih ne bo ostal brez pomoči. Odločno zavrača očitke, da vlada krči socialno državo in da bi lahko upravičenci prihodnje leto ostali brez otroških dodatkov, štipendij ali drugih socialnih prejemkov. "Vse to so velike neresnice," je poudarila.

Po njenih besedah predvideno zmanjšanje proračunskih postavk ne pomeni zmanjševanja socialnih pravic. "Proračun je samo javnofinančni okvir, v okviru katerega delujemo," je pojasnila. Zagotovila je, da bodo štipendije, otroški dodatki in socialni transferji za najranljivejše izplačani.

Tudi finančni minister Andrej Šircelj zavrača navedbe sindikatov in nevladnikov, da več kot 300 milijonov evrov nižji proračun za posameznike in gospodinjstva nakazuje na novi Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). "Nobenega Zujfa ne bo in nobenih manjših prejemkov za tiste, ki izpolnjujejo vse pogoje," je poudaril. 

Kot je pojasnil, bodo pa preverjali bolniške odsotnosti in tiste, ki pri socialnih prejemkih "špekulirajo". "Delamo na mehkih ukrepih in na podlagi teh mehkih ukrepov se bo ugotovilo, koliko dejansko potrebujemo sredstev," je dejal. 

Na vprašanje, ali bodo zaradi manjšega obsega sredstev v proračunu upravičenci prihodnje leto prejemali nižje zneske, je ministrica Ribičeva odgovorila: "Ne, mi socialnih pravic ne bomo zmanjševali."

Vlada želi po njenih besedah vzpostaviti pravičnejši, vzdržen in preglednejši socialni sistem, ki bo pomoč zagotavljal tistim, ki jo resnično potrebujejo. Obenem želi preprečiti zlorabe in izkoriščanje socialnih pravic ter spodbuditi ljudi, ki so sposobni za delo, k ponovni vključitvi na trg dela.

"Smo socialna država, tudi jaz sem velika zagovornica socialne države in tudi vlada je zagovornica socialne države," je poudarila.

Čeprav vlada napoveduje spremembe, ki naj bi preprečile zlorabe socialnega sistema, ministrica še ni pojasnila, na katerih področjih naj bi bile te najpogostejše in kakšne ukrepe namerava uvesti. Povedala je, da na ministrstvu sistem že pregledujejo in da so zaznali področja, na katerih bi lahko prihajalo do zlorab.

Toda na vprašanje, kje konkretno se te pojavljajo, ni želela odgovoriti. "Tako kot sem rekla, bi bilo zdaj z moje strani še neodgovorno o tem govoriti javno, saj pričakujemo oziroma čakamo tudi strokovne analize na tem področju," je pojasnila.

Zatrdila je, da bodo spremembe pripravljali na podlagi strokovnih analiz in v dialogu z deležniki.

Na opozorila skupnosti centrov za socialno delo, da pogrešajo več komunikacije, je odgovorila, da bodo predstavnike pristojnih institucij vključili, ko bodo pripravljeni konkretni predlogi.