4,1 bilijona evrov: (AI) tehnološki milijarderji se kopajo v denarju

Če se zdi, da je leto 2026 leto tehnoloških milijarderjev, številke to potrjujejo. Po podatkih Bloomberg Billionaires Indexa je približno 100 tehnoloških bogatašev, ki sodijo med 500 najpremožnejših ljudi na svetu, do konca septembra skupaj pridobilo 845 milijard dolarjev oziroma približno 752 milijard evrov.

Gre za največji porast njihovega premoženja v prvih devetih mesecih katerega koli leta.

Glavni motor rasti so isti dejavniki, ki letos poganjajo svetovne finančne trge: razcvet umetne inteligence in močna rast tehnoloških delnic, predvsem v ZDA.

Rezultat je izjemna koncentracija bogastva.

Tehnološki milijarderji so skupaj vredni približno 4,6 bilijona dolarjev oziroma 4,1 bilijona evrov Čeprav predstavljajo le okoli petino 500 ljudi na Bloombergovi lestvici, imajo v lasti kar 36 odstotkov vsega premoženja, zajetega v indeksu.

Razkorak med tehnologijo in preostalim gospodarstvom je letos izrazit. Medtem ko so tehnološki milijarderji skupaj pridobili 845 milijard dolarjev oziroma približno 752 milijard evrov, so milijarderji, katerih premoženje izvira iz drugih sektorjev, skupaj izgubili 62 milijard dolarjev oziroma približno 55 milijard evrov.

Še izrazitejša je geografska koncentracija. Američani so ustvarili kar 94 odstotkov celotnega neto povečanja premoženja na Bloombergovi lestvici. Od 10. septembra je vseh deset najbogatejših ljudi na svetu Američanov. Po navedbah Bloomberga se je to zgodilo prvič, odkar je leta 2012 začel spremljati premoženje milijarderjev.

Devet od desetih najbogatejših je svoje premoženje ustvarilo z ameriškimi tehnološkimi podjetji.

Nihče letos ni pridobil toliko kot Elon Musk. Najbogatejši človek na svetu je svoje premoženje do konca septembra povečal za 310 milijard dolarjev oziroma približno 276 milijard evrov. Sam je tako ustvaril približno 40 odstotkov celotnega neto povečanja premoženja, ki ga je letos zabeležil Bloombergov indeks 500 najbogatejših ljudi.

Musk je letos za kratek čas postal tudi prvi človek, katerega premoženje je Bloomberg ocenil na več kot bilijon dolarjev oziroma približno 890 milijard evrov, potem ko se je SpaceX združil z njegovim podjetjem za umetno inteligenco xAI in junija vstopil na borzo.

Toda Musk ni edini veliki zmagovalec tehnološkega razcveta. Premoženje ustanovitelja Della Michaela Della se je letos povečalo za 81 odstotkov, na 254 milijard dolarjev oziroma približno 226 milijard evrov, saj je močno zrasel posel njegovega podjetja z opremo za podatkovne centre.

Mark Zuckerberg je letos pridobil dodatnih 23 milijard dolarjev oziroma približno 20,5 milijarde evrov. Delnice Mete so samo septembra pridobile 27 odstotkov, kar je bil njihov najboljši mesec v skoraj štirih letih, potem ko je podjetje predstavilo novega osebnega pomočnika z umetno inteligenco Muse.

AI-evforija pa ne dviguje več vseh tehnoloških delnic brez razlikovanja. Skupno premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu je sredi junija doseglo rekordnih 13,4 bilijona dolarjev oziroma približno 11,9 bilijona evrov, od takrat pa se je zmanjšalo za približno šest odstotkov, na 12,6 bilijona dolarjev oziroma približno 11,2 bilijona evrov.

Na trgih se namreč krepijo pomisleki glede nekaterih največjih imen, povezanih z umetno inteligenco.

Vlagatelje skrbi tudi zgodovinsko velik val zadolževanja, s katerim največja tehnološka podjetja financirajo svoje ambicije na področju AI.

Eden najbolj izrazitih primerov je Larry Ellison. Ustanovitelj Oracla je septembra 2025 za kratek čas postal najbogatejši človek na svetu, potem ko se je njegovo premoženje v enem samem dnevu povečalo za 89 milijard dolarjev oziroma približno 79 milijard evrov. Vlagatelje so takrat navdušile napovedi eksplozivne rasti Oraclove infrastrukture v oblaku, povezane z umetno inteligenco.

Leto pozneje je slika precej drugačna. Od takrat se je Ellisonovo premoženje zmanjšalo za 196 milijard dolarjev oziroma približno 174 milijard evrov, stroški zavarovanja Oraclovega dolga pred neplačilom pa so blizu rekordnih ravni. Vlagatelje skrbi obseg zadolževanja, potrebnega za financiranje gradnje infrastrukture za umetno inteligenco.

Velik del novega bogastva je pristal pri že znanih imenih tehnološke industrije, toda AI-razcvet hkrati ustvarja novo generacijo milijarderjev.

Junija se je na Bloombergovo lestvico uvrstilo vseh sedem soustanoviteljev Anthropica, potem ko je podjetje zaključilo krog financiranja, ki ga je ovrednotil na 965 milijard dolarjev oziroma približno 859 milijard evrov.

Novi milijarderji ne nastajajo samo v ZDA.

Na lestvico sta se med drugim uvrstila ustanovitelj kitajskega podjetja MiniMax Yan Junjie in ustanovitelj DeepSeeka Liang Wenfeng.

Najzanimivejši del novega vala bogastva je morda prav to, kako daleč sega dobavna veriga umetne inteligence. Za delovanje AI niso potrebni samo modeli in čipi. Potrebni so podatkovni centri, strežniki in množica specializiranih komponent. In ljudje, ki jih izdelujejo, postajajo milijarderji.

Lin Tsung-chi, ustanovitelj tajvanskega podjetja King Slide, ki izdeluje vodila za strežnike in sisteme za upravljanje kablov v podatkovnih centrih, je letos dosegel premoženje v višini 9,5 milijarde dolarjev oziroma približno 8,5 milijarde evrov, štiri desetletja po ustanovitvi podjetja.

Na Bloombergovo lestvico se je uvrstila tudi Wang Xin, predsednica kitajskega Guangdong Dtech Technology. Njeno podjetje izdeluje specializirane svedre, ki se uporabljajo pri sestavljanju tiskanih vezij, povpraševanje po njih pa je povečal prav razcvet umetne inteligence.

Velik zmagovalec ostaja tudi polprevodniška industrija. Na lestvico sta se letos uvrstili dve dedinji družine Lee, povezane s Samsung Electronics, Boo-jin in Seo-hyun. K temu je prispevalo povečano povpraševanje po Samsungovih pomnilniških čipih in rast delnice podjetja.

Družini je rast vrednosti delnic pomagala tudi pri poplačilu osem milijard dolarjev oziroma približno 7,1 milijarde evrov davka na dediščino po smrti nekdanjega predsednika Samsunga Lee Kun-heeja leta 2020.

Na Tajvanu sta se med 500 najbogatejših uvrstila tudi Tsai Ming-kai iz podjetja MediaTek in ustanovitelj Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. Morris Chang.

Eksplozija tehnološkega premoženja ponovno odpira tudi politično vprašanje obdavčitve najbogatejših. Bloomberg navaja, da bodo kalifornijski volivci novembra odločali o uvedbi davka na premoženje milijarderjev, o novih davkih za premožne prebivalce pa so razpravljali tudi v Washingtonu, New Yorku, Illinoisu in Rhode Islandu.

Hkrati se spreminja predstava o tako imenovanem velikem prenosu bogastva, pri katerem naj bi v prihodnjih desetletjih ogromno premoženja starejših generacij prešlo na njihove dediče.

James Mazeau, ekonomist v glavnem investicijskem uradu UBS, opozarja, da je med sto ali tisoč najbogatejšimi ljudmi veliko relativno mladih tehnoloških podjetnikov. Čeprav del najbogatejših pripada starejši generaciji in ima v lasti tradicionalnejša podjetja, velik del novega bogastva ustvarjajo mlajši tehnološki ustanovitelji.

Zato se po njegovih besedah postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo to še povečalo koncentracijo bogastva.