Gospodarstvo

Pričakovana umiritev gospodarske rasti

Ljubljana, 10. 09. 2008 11.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V drugem četrtletju je Slovenija zabeležila 5,5-odstotno gospodarsko rast. Tako po Janševih besedah ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva.

Slovenija je v letošnjem drugem četrtletju zabeležila na letni ravni 5,5-odstotno gospodarsko rast, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Gospodarska rast v drugem četrtletju se je ohranila na razmeroma visoki ravni prvega trimesečja. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila gospodarska rast 6,8-odstotna, je prišlo do pričakovane umiritve na razmeroma visoki ravni, ocenjuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Tudi premier Janez Janša je sporočil, da je bila tudi v drugem četrtletju gospodarska rast "krepko čez pet odstotkov", prav tako je brezposelnost v zadnjem mesecu še upadla. Glede na to po njegovem praktično ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva. Po besedah premiera je tako ustvarjena neka solidna osnova, na podlagi katere lahko nadaljujemo s to rastjo.

Evri
Evri FOTO: POP TV

"Struktura rasti z razvojnega vidika je bila še naprej ugodna," je dejala namestnica direktorja Umar Maja Bednaš. Najpomembnejša dejavnika rasti sta ostala izvozna in investicijska dejavnost.

Rast končne domače potrošnje, ki je bila že v prvem četrtletju zmerna, se je v drugem četrtletju še upočasnila. Rast izvoza se je v drugem četrtletju nekoliko okrepila, podobno pa tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila pospešitev predvsem posledica vpliva letošnje drugačne razporeditve velikonočnih praznikov kot lani.

V gradbeništvu je prišlo do nižje rasti dodane vrednosti.
V gradbeništvu je prišlo do nižje rasti dodane vrednosti. FOTO: Reuters

Podatki o rasti predelovalnih dejavnostih in celotnega bruto domačega proizvoda, prilagojeni številu delovnih dni, za drugo četrtletje že nakazujejo pričakovano postopno upočasnitev. Rast investicij v osnovna sredstva se je v primerjavi s prvim četrtletjem umirila s 16,9 odstotka na devet odstotkov.

Upočasnitev je bila prisotna v vseh segmentih investicij, najizraziteje na področju nestanovanjske gradnje, ki je lani sicer naraščala najhitreje. To je vplivalo tudi na nižjo rast dodane vrednosti v gradbeništvu, ki pa ostaja najhitreje rastoča dejavnost. Med storitvenimi dejavnostmi še naprej hitreje rastejo tržne kot javne storitve, izjema je le gostinstvo, kjer je bil v drugem trimesečju zabeležen rahel upad dodane vrednosti.

Kot je še povedala Bednaševa, upočasnitev letošnje gospodarske rasti v veliki meri sledi pomladanski napovedi, kjer so pričakovali, da bo gospodarska rast v letošnjem letu približno tretjino nižja od lanske.

Ekonomisti pozitivno o gospodarski rasti

Kot je povedal France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, rast temelji pretežno na investicijah, trgovini in na finančnem posredništvu, medtem ko se pri predelovalnih dejavnostih po pričakovanju umirja. "Glede na zelo močan investicijski ciklus je pričakovati, da se bo gospodarska rast nadaljevala," je poudaril Križanič in dodal, da bo "gospodarska rast na letni ravni visoka, zanesljivo bo nad štirimi, lahko tudi nad petimi odstotki".

Art Kovačič z Inštituta za ekonomske raziskave pa je doseženo gospodarsko rast ocenil kot krasen dosežek in dodal, da je "za slovensko ekonomijo vse, kar je nad petimi odstotki, krasno". Po njegovem je Slovenija že na takšni ravni Evropske unije, da ne more več pričakovati tako visokih stopenj rasti, kot se dogaja zdaj.

Kot je še povedal, lahko Slovenija ob koncu leta na letni ravni doseže štiriodstotno gospodarsko rast, v krajših obdobjih pa je ta lahko tudi 5,5-odstotna ali šestodstotna. "Na letni ravni pa petodstotne rasti ne bomo dosegli," je še poudaril Kovačič.


  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tonček Balonček
10. 09. 2008 17.40
Poganjale so jo perdvsem investicije v gradbeništvu, od kod v tej branži viri, pa itak vsi vemo (davki, pranje denarja, tuji in domači bančni krediti in podobno). Taka rast ni kaj dosti vredna, kajti od teh investicij ni novega denarja, v glavnem stroški (npr. pediatrija in druge megalomanske bolnišnice, center Brdo, Opera, itd.). Nekja haska ej od avtocest, če ne gre za trikratne cene v primerjavi z realno vrednostjo (npr. šentviški tunel). Enako je z zaposlenostjo, cca 50.000 delovnih mest v gradbeništvu zasedajo tuji delavci! Gospodarska ras je pač vse, kar ej fakturirano, tudi kar fakturira Cekuta... na srečo dela le za gotovino...
ivo55
10. 09. 2008 12.50
In kaj je poganjalo visoko gospodarsko rast? Menim da je bila neposredna zasluga zanjo le inflacija. Nekomu je treba pripisati tudi ta izvirni \"uspeh \" z rastjo BDP - ja vred, ki ima namen le opravičiti nenormalno javno porabo.... in zadolževanje skladno uspehu!