6,6 odstotka zaposlenih v Evropski uniji je leta 2024 delalo dolge delovne ure, kar pomeni tudi 49 ur ali več na teden. Slovenija se s 5,5 odstotka uvršča nekam na sredino, na prvem mestu je Grčija, na zadnjem Bolgarija.
Takšna preobremenjenost, opozarja stroka, ima lahko negativne posledice."Začne se s prekomerno zaznavo stresa, potem tudi pride do izčrpanosti, izgorelosti in tako dalje," Ajda Erzar, specialistka medicine dela, prometa in športa, opozarja, da so lahko posledice tudi resne.
Beležijo več duševnih obolenj, povečajo se tudi možnosti za poškodbe pri delu:"Denimo padcev z lestve, spotikov, ureznin, lahko tudi za 30 do 40 odstotkov," pojasnjuje sogovornica.
Povprečno so slovenski državljani v lanskem letu delali 38 delovnih ur na teden, kar nas postavlja nad povprečje EU, ki znaša 36 ur na teden, pojasnjuje Martin Bajželj s Statističnega urada RS (Surs).
Največ ur so opravili v dejavnostih kmetijstva, ribištva, lova, potem je sledilo gradbeništvo, na drugi strani pa so najmanj ur v povprečju opravili v gostinstvu in v kulturnih dejavnostih.
Določeni kadri delajo tudi ob vikendih, dodaja Bajželj: "40 odstotkov delovno aktivnih je v lanskem letu običajno ali občasno delalo ob sobotah, petina delovno aktivnih pa je delala tudi ob nedeljah."
Preobremenjenost sicer nima, kot kažejo študije, samo negativnih posledic za zdravje, pač pa tudi vpliva na produktivnost dela - ta namreč strmo pade, ko delovni teden preseže 50 ur.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.