Anketa o likvidnosti, ki so jo med 775 slovenskimi podjetji izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije – GZS, je pokazala, da 70 odstotkov podjetij ugotavlja, da ima letos likvidnostne težave. Zaradi daljših plačilnih rokov in relativno kratkih rokov za poravnavanje obveznosti se povečuje t. i. likvidnostna luknja, ki jo potencira še posojilni krč.
Podjetja so v anketi poudarila tudi, da se plačilni roki podaljšujejo in da kupci svoje obveznosti v glavnem poravnavajo v roku med 60 in 120 dnevi, kar je zatrdilo 60 odstotkov podjetij, 13 odstotkov pa jih je odgovorilo, da se je plačilni rok podaljšal nad 120 dni.
Obveznosti in terjatve podjetij niso v ravnotežju
Podjetja medtem svoje dobavitelje plačujejo v bistveno krajših rokih, saj jih okoli 70 odstotkov plačuje v roku do 60 dni, 40 odstotkov celo v roku do 30 dni. Kot je povedala izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, gre za razmere, v katerih terjatve in obveznosti podjetij niso vsaj približno v ravnotežju, kar velja za pravilo. O podobnih težavah podjetja pričajo, ko gre za kupce in dobavitelje v tujini, čeprav so tam razmere manj kritične.
Država je slab plačnik
Obenem likvidnostno luknjo poleg posojilnega krča zaostruje še država, ki je po navedbah GZS slab in počasen plačnik, obenem pa je zahtevna, ko gre za izpolnjevanje davčnih in drugih obveznosti podjetij do države. Polovica podjetij je tako odgovorila, da država svoje obveznosti iz javnih naročil poravnava v roku do 120 dni ali več, istočasno pa celo podaljšuje roke za potrjevanje poročil o opravljenem delu, ki so podlaga za plačilo.
Kar 75 odstotkov sodelujočih podjetij je medtem zagotovilo, da davke plačuje v zakonitem roku, le trije odstotki pa so odgovorili, da so vložili zahtevek za odlog plačilnih obveznosti.
Kot je pojasnila Avberškova, ne gre toliko za plačilno nedisciplino države, ampak za pogodbene plačilne roke, ki so že tradicionalno in po inerciji zaradi pomena države kot kupca dolgi. Gre tudi za način razmišljanja zaposlenih v javnem sektorju, ki so tak način plačevanja vzeli za normalnega in se niso prilagodili nastalim razmeram.
Posojila bank so veliko dražja
Ko gre za posojilni krč, pa je 50 odstotkov podjetij odgovorilo, da so banke zaprosili za posojilo, od tega jih je le tretjina zaprosila za srednje- oz. dolgoročno posojilo. Banke so iskalcem posojilo odobrile v 57 odstotkih primerov, vendar pa podjetja, ki so zaprosila za posojilo, zagotavljajo, da so ta veliko dražja.
Sedemdeset odstotkov jih je tako zatrdilo, da so višje obresti, 60 odstotkov jih je odgovorilo, da so se povišali stroški odobritve posojila, polovica jih je morala pridobiti dodatna jamstva, 40 odstotkov pa je imelo izkušnjo s podaljševanjem obdobja za odobritev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.