800 milijonov majic za en airbus

Kopije mnogih evropskih modnih znamk, poceni delovna sila, teptanje človekovih pravic na Tibetu, a po drugi strani tudi stalno rastoče gospodarstvo, milijonska mesta prihodnosti in strahovite gotovinske rezerve so le nekatere od tem, ki so se jih sogovorniki dotaknili na drugem dnevu 6. Strateškega foruma Bled.

Čeprav sta EU in Kitajska strateški partnerici, pa za države članice EU velja embargo na prodajo orožja svoji partnerici na azijski celini, ki se zaradi tega počuti, kot da je Evropa v tem odnosu ne dojema kot enakovrednega partnerja. Kot je dejala namestnica kitajskega zunanjega ministra Fu Jing, njeno državo Evropa dojema kot ekonomsko sposobnega, a politično nesposobnega sogovornika.

Po besedah Jingove kitajsko kupovanje obveznic prezadolženih evropskih držav mnogi Evropejci dojemajo kot grožnjo. ''A ko je EU investirala na Kitajskem, se tam ni nihče bal, da bi Evropa kupila Kitajsko,'' samozavest moderne Kitajske ubesedi Jingova.

EU vidi Kitajsko kot grožnjo

Tudi po besedah ugledne kitajske znanstvenice profesorice Žu Hong Evropa Kitajsko dojema kot grožnjo. ''Česa se Evropejci zares bojijo? Izdelkov skoraj enake kakovosti kot je nemška, a za tretjino cene,'' si je odgovorila Hongova, generalna direktorica Inštituta za evropske študije na Kitajski akademiji za družbene vede. Toda kot je opozorila, ni samo cena delovne sile tista, ki oblikuje končno ceno izdelka, temveč je to tudi njegova kakovost, raven inovativnosti, vložene v njegov razvoj.

Na znanje, vloženo v razvoj katerega koli blaga, se je navezal Francis Gurry, generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Čeprav obe predstavnici Kitajske priznavata, da se lahko njuna domovina od Evrope na področju inovacij in znanj še veliko nauči, pa Gurry opozarja, da je ''leta 2008 Kitajska prijavila več patentov kot Francija in Britanija skupaj'', v dveh letih pa naj bi azijska velesila prehitela Nemčijo, po številu prijavljenih patentov tretjo državo na svetu.

800 milijonov majic za en airbus

Po besedah Gurryja bo intelektualna lastnina temelj ekonomskega tekmovanja v prihodnosti, investiranje v znanje pa je tisto, kar poganja ekonomijo in tehnološki razvoj. A če Jingova priznava, da mora njena domovina za to, da kupi eno letalo airbus, prodati kar 800 milijonov bombažnih majic, pa je Kitajska mnoge tehnološke postopke in znanje pridobila prav prek pogodb z velikimi evropskimi podjetji, pri čemer so na Kitajce velikokrat letele obtožbe o industrijskem vohunjenju.

Kot je v razpravi opozoril grški veleposlanik v Ljubljani Dionyssios Coundoureas, je intelektualna lastnina ''povezana z zakoni in pravili, ki bodo temelj prihodnjih trgovinskih izmenjav in ekonomskega razvoja''. Na njegove besede se je navezal Francis Gurry, ki je dejal, da smo Evropejci sicer dobri pri razvijanju zakonodaje in pravil, a ''slabi pa pri izvajanju nadzora nad njihovim spoštovanjem''. Mehanizmi spoštovanja pravil so namreč prepuščeni bilateralnim odnosom, čeprav bi morali veljati globalni ravni, dodaja direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

Človekove pravice ne prinesejo gospodarske stabilnosti

Ugotovitev, da ob obiskih visokih kitajskih predstavnikov v Evropi beseda slej ko prej nanese na področje spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem, profesorica Žu Hong komentira z besedami, da je ''raven medsebojnih odnosov oziroma razumevanja še vedno nižja kot raven medsebojne trgovine''.

Po besedah Fu Jing namreč ''samo s spoštovanjem človekovih pravic ne pridemo ne do ekonomske stabilnosti ne do gospodarske rasti''. Na vprašanje, ali ni že prišel čas, da se večji del kitajskega bogastva nameni njenemu lastnemu prebivalstvu in izboljšanju njegovega standarda, namesto za kopičenje gotovinskih rezerv, zaradi katerih so Evropejci vse bolj na trnih, namestnica kitajskega zunanjega ministra Jingova odgovarja, da je ''namen ekonomije prav izboljšati življenje ljudi''.

Jingova pravi, da na tem področju prihaja do velikanskih premikov, saj ''še pred 40 leti 600 milijonov Kitajcev ni imelo dostopa do zdravstvenih storitev''. Poudarja, da njena država pravico do bivanja delavcev iz podeželja v mestih po novem veže na redno delovno razmerje in ne več na stalen kraj bivanje kot poprej, poleg tega je ''zakonsko omejila mučenje'', vedno manj pa naj bi bilo tudi omejevanja dostopa do informacij.

V diskusiji z naslovom EU in Kitajska: strateški partnerici in tekmici je pravzaprav še najbolj izstopala ugotovitev vseh sodelujočih, da so se v zadnjih 30 letih na Kitajskem zgodile ogromne spremembe in da se mora Evropa o Kitajski še veliko naučiti. Kot je razpravo povzel Viorel Isticionaia Budura, nekdanji romunski veleposlanik na Kitajskem, je največji problem v tem, da ''današnjo realnost poskušamo razumeti s strahovi hladne vojne''. Osvoboditev od predsodkov in medsebojno razumevanje je po njegovih besedah predpogoj doumetja kompleksnega sveta, v katerem živimo.