Adria Airways: Z letalskimi prevozniki nekdanje SFRJ ne združujemo moči

Vzhodnoevropske letalske družbe se soočajo s hudimi težavami. Tako je madžarski nacionalni letalski prevoznik Malev letošnjega februarja prizemljil vsa letala in nehal delovati, drugi prevozniki pa komaj držijo glavo nad vodo. Zato naj bi prevozniki z Balkana razmišljali o novi strategiji, in sicer o združevanju, poroča spletna stran The Economist.

O omenjeni ideji, ki je še vedno v povojih, naj bi se predstavniki družb Croatia Airlines, Montenegro Airlines, srbske Jat in slovenske Adrie Airways pogovarjali na sestanku v Črni gori. Pogovori so potekali za zaprtimi vrati, a jasno je, da gre za strategijo, ki bi družbe morda rešila pred propadom. Vsi omenjeni letalski prevozniki se namreč soočajo z izgubami, dolgovi in rdečimi številkami, a po drugi strani so njihove rute dokaj dobičkonosne, če jih seveda obravnavamo v celoti.

Pri razvoju strategije združevanja je treba upoštevati tudi izkušnje iz preteklosti, ko je še živela skupna država Jugoslavija. Takrat so letalske družbe delovale v regiji, v kateri so imele na voljo kar 10 milijonov potencialnih potnikov. Od tega je kar sedem milijonov letelo s takratnim Jatom in Adrio. In kako je sedaj? Kar 11 milijonov ljudi vsako leto leti v oziroma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, a le štiri milijone potnikov se odloči za Croatia Airlines, Montenegro Airlines, srbski Jat ali slovensko Adrio, poudarja prvi mož črnogorskega letalskega prevoznika Zoran Jurišič.

Zanimivo je tudi to, da ima prevoznik Bosne in Hercegovine na razpolago le eno letalo, Kosovo pa sploh nima svojega domačega letalskega prevoznika, čeprav po svetu živi in dela ogromno število Kosovcev. Makedonska letalska družba MAT pa je potonila že leta 2010.

Đurišić, ki je tudi sklical sestanek, je dejal, da morajo Croatia Airlines, Montenegro Airlines, Jat in Adria Airways sodelovati, če želijo znižati stroške. Upa, da bi lahko v roku petih oziroma osmih let ustvarili enotno letalsko družbo, ki bi delovala na območju celotne regije, tudi v BiH, Makedoniji in Kosovu.

Prvi mož srbskega Jata Vladimir Ognjenović pa je dejal, da takšna združitev ni realna. Možna je le v primeru, če vse omenjene prevoznike kupi ena izmed tujih letalskih družb.

Vsi štirje omenjeni prevozniki se torej soočajo z resnimi težavami. The Economist omenja 50 milijonov evrov, s katerimi je slovenska vlada reševala Adrio, zdaj pa zanjo išče še kupca. Če pa kupca ne najdemo, je naša zadnja možnost, da združimo moči s Hrvati, Srbi in Črnogorci, po poročanju omenjene spletne strani pravi Klemen Boštjančič iz Adrie.

Iz Croatia Airlines so sporočili, da jih tovrstno povezovanje ne zanima, a hrvaški prometni minister poudarja, da je združitev s slovensko Adrio možna. Hrvaški prevoznik bi deloval še naprej samostojno le v primeru, če se še pravočasno postavi na svoje noge.

Analitik Luka Popović sicer napoveduje, da bodo bremena preteklosti, ki bremenijo nekdanje bratske države, spodnesla združevanje, a družbe bodo morda dojele, da nimajo druge izbire. Novinarji omenjene spletne strani navajajo primer Scandinavian Airlines. Leta 1946 so se povezale letalske družbe iz Norveške, Danske in Švedske, leta 1951 pa so se tudi uradno združile v eno družbo. "To bi se lahko zgodilo tudi na Balkanu," zaključi pisec članka na spletni strani The Economist.

Adria Airways: Gre za napačno navajanje

Kot je za 24ur.com potrdil tiskovni predstavnik Adrie Airways Alen Mlekuž, se Boštjančič na povabilo predsednika uprave družbe Montenegro Airlines res udeležuje omenjene konference v Budvi, a gre le za pogovore o boljšem sodelovanju, ne pa povezovanju.

"Adria Airways kot član Star Allienca na komercialnem področju že od nekdaj zelo tesno sodeluje z družbo Croatia Airlines – podjetji sta si primerljivi po velikosti, tu je bližina tržišč in podobno. Cilj konference v Budvi je, da podobno sodelovanje, kot ga imamo s Croatia Airlines, razširimo še na prevoznika Montenegro Airlines in Jat, ni pa tu nobenega govora o lastniškem povezovanju oz. povezovanju v holding. Gre izključno samo za povezovanje z namenom pospeševanja na komercialnem področju," je pojasnil.

V reviji Econimist je po njegovih besedah prišlo do napačnega navajanja.