Kdo bo plačal (okoljski) davek? AI nenasitna elektrike in vode

Medtem ko naj bi bilo varovanje okolja ena glavnih prioritet zahodne politike, se ta – zanimivo – ne ukvarja z novejšimi grožnjami okolju. Umetna inteligenca, ki jo želijo tako tehnološka podjetja kot vlade uvesti v vse pore družbe, predstavlja veliko grožnjo, opozarja Nikkei Asia. 

Toda okoljski stroški umetne inteligence so bili do zdaj na dnu prednostnih seznamov večine vlad in uporabnikov daleč za pomisleki, kot so kršitve avtorskih pravic, izgube delovnih mest ali možnostjo, da AI uide izpod nadzora. 

Pa čeprav strokovnjaki vse bolj poudarjajo podnebna tveganja, kot so ogromne potrebe po energiji in vodi, vse večji izpusti in elektronski odpadki, ki prihajajo z usposabljanjem in uvajanjem eksponentno večjih modelov umetne inteligence.

"Vnašanje poizvedbe v OpenAI's ChatGPT se morda ne zdi energijsko intenzivna dejavnost. Približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu vsak mesec izvede ta postopek. Toda samo ena taka poizvedba bi lahko porabila med 50- in 90-krat več električne energije kot tradicionalno iskanje po Googlu, je pokazala analiza Wima Vanderbauwhedeja, profesorja računalništva na Univerzi v Glasgowu," poudarjajo pri Nikkei Asia. 

In nadaljujejo – ustvarjanje ene slike AI porabi toliko energije kot 522 polnjenj pametnega telefona. Ustvarjanje 1000 slik bi lahko izpustilo toliko ogljikovega dioksida kot vožnja dobrih sedem kilometrov s povprečnim osebnim vozilom na bencinski pogon.

In poraba energije bo le še večja, ko bo AI postal zmogljivejši. Razvijalci so že predstavili možnosti pretvorbe besedila v video, ki bodo porabile še veliko več energije.

Strokovnjaki priznavajo, da razsežnosti porabe energije, ko gre za AI, sploh še niso jasne. Robert Pritchard, glavni analitik podjetniške tehnologije in storitev pri GlobalData, razlaga, da so glavni krivci za porabo energije podatkovni centri: "Treba je opozoriti, da je velik del vpliva na okolje skrit v pospešeni gradnji novih podatkovnih centrov, pa tudi v nenehnem povpraševanju po energiji in vodi."

Mnogi strokovnjaki tako verjamejo, da bodo viri umetne inteligence odločilni dejavniki, ki bodo poganjali splošno gospodarsko in geopolitično konkurenčnost držav. In to vpliva tudi nekritičnost politike, ko gre za "nezelene" vidike AI. 

Države po vsej Aziji in po svetu tako tekmujejo, kdo bo zgradil več podatkovnih centrov in prednjačil v nekritični digitalizaciji.

Na Kitajskem naj bi se kapacitete podatkovnih centrov do 2030 podvojile, po podatkih IEA pa se bo prav v tej državi najbolj povečalo povpraševanje po električni energiji, pri čemer bodo podatkovni centri do leta 2026 predstavljali skoraj šest odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji.

Indija in jugovzhodna Azija sta tisti, ki bosta v naslednjih nekaj letih poganjali rast svetovnega povpraševanja po električni energiji, v veliki meri zaradi hitre digitalne in gospodarske širitve.

Podatkovni centri pa niso le lačni energije, so tudi žejni. Oprema v centrih se med obdelavo podatkov segreva, za hlajenje pa so potrebne ogromne količine vode.

Think tank China Water Risk s sedežem v Hongkongu ocenjuje, da je trenutna letna poraba vode v podatkovnih centrih na Kitajskem približno 1,3 milijarde kubičnih metrov, kar je skoraj dvakrat več od količine, ki se uporablja za gospodinjstva in storitve v mestu Tianjin, kjer živi 13,7 milijona ljudi, izpostavlja Nikkei Asia.

Do leta 2030 bi lahko skupna poraba vode v podatkovnih centrih na Kitajskem dosegla več kot tri milijarde kubičnih metrov, kar je več kot dovolj za pokritje letne porabe vode v stanovanjskih objektih v Singapurju.

Še pred hitrim vzponom AI so sicer tehnološki velikani obljubljali, da bodo zmanjšali svoj vpliv na okolje. V praksi ga vse bolj obremenjujejo, čeprav drži, da iščejo rešitve, a ne zavoljo okolja, ampak ker je energetska neučinkovitost draga.  

"Ko naše stranke vprašajo, koliko energetsko učinkovitejši bo novi AI čip, to ne pomeni, da želijo narediti nekaj dobrega za podnebje, ampak jih zanima, koliko denarja bi lahko prihranili pri energiji," je medijem povedal direktor enega od proizvajalcev čipov. 

Da bi znižali stroške energije za usposabljanje in uvajanje umetne inteligence, postajajo polprevodniki pametnejši in energetsko učinkovitejši – dejavniki, ki vse bolj postajajo prodajne točke v svetovni tekmi za čipe.

Nvidia je tako na primer dejala, da njen najnovejši grafični procesor Blackwell obljublja 25-krat boljšo energetsko učinkovitost kot na primer njegov predhodnik Hopper.

Vseeno pa Alex Chen, ustanovitelj in glavni znanstvenik pri Nexa AI, za Nikkei meni, da niti to ne pomeni rešitve energetske potratnosti. Po njegovem industrija umetne inteligence ne bi smela težiti k ogromnim modelom z 10 bilijoni parametrov, temveč se namesto tega osredotočiti na manjše modele v napravah, ki ne zahtevajo izračunov v oblaku. Takšni modeli bi bili veliko bolj energetsko učinkoviti, saj ne zahtevajo nalaganja podatkov v oblak in njihovega ponovnega nalaganja. 

Vendar imajo majhni modeli v napravi še vedno omejitve. Velik del usposabljanja in uvajanja AI bi še vedno temeljil na oblaku, oblak pa se opira na podatkovne centre po vsem svetu.

Podjetja zato iščejo načine, kako znižati svoje račune za energijo, pri čemer se mnoga obračajo stran od fosilnih goriv.

Amazon ima na primer 50 vetrnih in solarnih projektov po vsej Indiji, zaradi česar je po podatkih Bloomberg New Energy Finance največji korporativni kupec obnovljive energije v državi.

Microsoft in Google sta medtem marca napovedala sodelovanje pri nakupu električne energije, pridobljene z geotermalno energijo, čistim vodikom in naprednimi jedrskimi tehnologijami.

Da se bodo vlade lotile vprašanja potratne AI in tega, kaj to pomeni za okolje in za vse, ki bomo plačevali okoljske dajatve, ter majhne porabnike elektrike, pa strokovnjaki ne pričakujejo. 

Do danes ni nobene uredbe, ki bi omejevala porabo energije ali vode ali emisije ogljika podatkovnih centrov.

Nekateri pa v tem vidijo poslovno priložnost. Amit Midha, izvršni direktor mega sklada za tehnološke naložbe Savdske Arabije Alat, ki je zavezan vlaganju 100 milijard dolarjev do leta 2030 za razvoj trajnostnega proizvodnega središča, ki ga poganja čista energija, pravi, da upa, da bodo vlade razumele, da morajo za zmago na področju umetne inteligence zmagati tudi na področju energije.