Pobudo pri prodaji slovenskih podjetij tujcem bi morali, namesto zunanjim opazovalcem prepustiti lastnikom teh podjetij, ki imajo vložen denar v njihove delnice, in managerjem, ki bolje poznajo razmere v panogi, v kateri poslujejo.
Tista slovenska podjetja, ki poslujejo v panogah, v katerih poteka globalizacija (kemija, farmacija, trgovina na drobno, trgovina z nafto, itd.), bodo na dolgi rok zelo težko ostala samostojna, saj globalizacija poteka predvsem zaradi ekonomije obsega in s tem povezane konkurenčnosti. Tako je na primer v trgovini na drobno vse pomembnejša velikost nabav in s tem povezanih nabavnih pogojev. Od lastnikov, managementa in zastavljene strategije pa bo odvisno, pod kakšnimi pogoji in kdaj se bodo tovrstna naša podjetja vključevala v mednarodne korporacije. Na vključevanje pa lahko posredno vpliva tudi država z oblikovanjem (konkurenčnega) poslovnega okolja za slovenska podjetja – na primer spodbujanje razvoja šolstva. Če bodo imela slovenska podjetja konkurenčnejši tržni položaj na osnovi agresivne strategije in sposobnih kadrov, ne bodo dosegla le višje prodajne cene temveč tudi močnejši položaj v okviru korporacij, ki jih bodo prevzele. Torej, odgovor na vprašanje, kaj bodo tuji strateški investitorji ohranili v slovenskih podjetij, bo odvisno predvsem od njihovih konkurenčnih prednosti; več jih bo, več poslovnih funkcij podjetij bo ohranjeno v Sloveniji.
Tako je tudi v primeru Leka, katerega uprava je na osnovi lastnega poznavanja razmer v svetovni farmaciji ocenila, da je dolgoročna uspešnost podjetja zagotovljena v okviru Novartisa in da ima zaradi svojih konkurenčnih prednosti (predvsem proizvodnja antibiotika amoksiklava in klavulanske kisline) dovolj pogajalske moči za ohranitev številnih poslovnih funkcij v Sloveniji. Predsednik uprave Metod Dragonja je prepričan, da se je strateško zelo pomembno priključiti Novartisu, kot najprimernejšemu partnerju, zdaj, saj se bo čez nekaj let položaj proizvajalcev generečnih zdravil bistveno poslabšal. Lastniki, predvsem odškodninska in kapitalska družba, pa so drugačnega mnenja, saj ocenujejo, da je proizvajalcem generečnih zdravil na dolgi rok zagotovljena nadpovrečna rast prodaje zaradi namer večine držav, da znižajo stroške zdravstva oziroma cene zdravil z zakonodajo, ki bo vse bolj omejevala originatorje pri svojih patentih oziroma spodbujala generike, ki prodajajo zdravila bistveno ceneje. Zato sta oba državna sklada pripravljena prodati Lek le za višjo ceno od trenutno ponujene. Pri tem sta v težkem položaju, saj je Novartis pripravil prevzem Leka zelo temeljito. Predvsem so priprave potekale v dogovoru z upravo in v popolni tajnosti. Tako sedaj drugi zainteresirani strateški investitorji nimajo dovolj časa za analiziranje in pripravo ponudbe, hkrati pa ne bi bili ti prevzemi v soglasju z upravo Leka. Ker trenutno ni večjega števila potencialnih investitorjev, njihovo medsebojno konkuriranje namreč zagotavlja visoko prodajno ceno, sta se odškodninska in kapitalska družba odločili, da ne prodata, če Novartis ne ponudi višje cene pred skupščino, na kateri bi odpravili glasovalne omejitve.
Prevzem leka je tako vprašljiv, kar pa ima lahko pomembne posledice na gibanje borznih tečajev na ljubljanski borzi in na obnašanje tujih investitorjev. V primeru uspešnega prevzema bi cene slovenskih delnic bistveno poskočile in obratno, če prevzem ne bo uspešen, se pričakuje padec, saj bi tuji investitorji postali bolj zadržani do prevzemanja slovenskih podjetij.