Če bomo tako nadaljevali, bodo javne finance padle, opozarja Fiskalni svet. Ob trenutnih politikah, bi se nam v treh letih lahko zgodilo, da bo javni primanjkljaj več kot trikrat večji od načrtovanega, če pa se globalna kriza zaostri, lahko tudi petkrat.
Vlada ne izpolnjuje zavez, ki jih je v fiskalno-strukturnem načrtu dala Evropski uniji. Leta 2024 je bilo izpolnjevanje zgledno. Poraba se je zvišala celo manj kot so napovedovali. Potem pa se je to obrnilo in letos lahko prebije dopustno mejo. Razlog: med drugim reforma plačnega sistema, potem pa božičnice, dvig minimalne plače, občutno višji stroški za dolgotrajno oskrbo od predvidenih – vse to je razlog, da zdaj minister za finance Klemen Boštjančič poziva vse proračunske uporabnike: "Najdite način, da zmanjšate stroške".
"Oni se veselijo opozicije, ker bodo morali popravljati," je bil kritičen dosedanji vodja opozicije Janez Janša. Javni dolg se je sicer v času te vlade glede na BDP vidno zmanjšal, po visokem dolgu zaradi koronske krize. A Fiskalni svet opozarja, da ciljnih 60 odstotkov tako ne bomo dosegli.
Ob sedanjih politikah bi se dolg lahko celo nekoliko povečal. To bi v prvi vrsti lahko poslabšalo bonitente ocene Slovenije, ki so v tem trenutku zelo dobre, kar bi podražilo stroške zadolževanja. Predvsem pa: v proračunu ni manevrskega prostora za odziv na morebitne krize. Denimo, za intervetni zakon, ki ga je predlagal tako imenovani tretji blok.
"Po naših izračunih je to več kot milijarda evrov, niso pa predvideni nobeni izravnalni ukrepi," ocenjuje Boštjančič.
Trenutno predivdevajo, da naj bi minus v državni blagajni letos znašal 2,1 milijarde evrov, kar je tik pod evropsko dovoljeno mejo treh odstotkov BDP. A v četrtini leta so do zdaj dosegli že tretjino tega zneska.
"Cena vladnih predvolilnih bombončkov je zagotovo visoka. Imamo pa seveda opravka z nekoliko dolgoročnimi trendi, ki so zaskrbljujoči. Javnofinančni izdatki že dve, tri leta rastejo hitreje kot javnofinančni prihodki in zaradi tega se primanjkljaj povečuje. Določene okoliščine so sicer pripomogle, da so javnofinančna gibanja zaenkrat še v okvirih fiskalno strukturnega načrta, ampak to predvsem zaradi rezerve, ki je bila ustvarjena v letu 2024 in zaradi tega je kumulativno javnofinančna slika še v okvirih. Ni pa nujno, da bo takšna tudi do konca leta," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta.
Celotnemu pogovoru prisluhnite v zgoraj priloženem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.