Ali SD potiho obvladuje Petrol? Njihove člane najdemo na vseh ravneh

Petrol je podjetje v tretjinski državni lasti, a kdo ga v resnici obvladuje? Poslovanje Petrola in družinskega podjetja vplivnega člana SD, Matjaža Hana, ni skrivnost že mesec dni. Zakaj bi potem vodilni in tisti manj vodilni na Petrolu skrivali ali nosijo člansko izkaznico stranke ali ne.

Direktor organizacije, direktor prodaje, produktni vodja, komercialisti, ...

Matjaž Šifkovič, direktor Petrolove organizacije in upravljanja prodajnega mesta je član SD in nastopa v vlogi naročnika poslov podjetja M&M Matjaža Hana in njegove soproge. Po naših informacijah, ki nam jih na stranki danes niso mogli niti potrditi niti zanikati, drži člansko izkaznico tudi Alen Mihelčič, direktor Petrolove prodaje in upravljanja naftnih derivatov, ki med drugim podpisuje pogodbe kot je bila tista maja letos z velenjskim premogovnikom. Od februarja 2017 sedi tudi v nadzornem svetu Petrola kot predstavnik zaposlenih.

Hanovi posli s Petrolom so bili za stranko menda presenečenje. Glavni tajnik SD Dejan Levanič je takrat pvoedal: "To so kar veliki zneski, je treba videti, kakšni so, zakaj so bili narejeni, se pravi kakšne usluge so bile narejene."

A ozadje riše drugačno sliko. Pod vodilnimi, kot je Šifkovič, najdemo komercaliste kot je Simon Bolte. Prvi ima sestro Špelo Šifkovič Soklič, ki prihaja iz SD Radovljica, lani pa se je v Kranju kot kandidatka SD potegovala za poslanski stolček. Soproga drugega je Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, prihaja iz kvote SD.

In ni še konec. Njeno sestro Petro Kajič najdemo na mestu produktne vodje Petrola od lanskega januarja. Spomnimo: Han prijateljstva z Boltetom ni zanikal,navsezadnje ju je Radeški utrip lani opisal kot »ekipna partnerja na vzponu s šajtrgo na svibno«, a mreža SD-Petrol je širša, meje pa zabrisane.

Službena in strankarska telefonska številka ista

Na spletne strani Petrola, kjer sta navedena Boltetova funkcija in njegov službeni telefon. Lani je bil na predlog SD izvoljen v svet krajevne skupnosti Jagnjenica v Radečah, domačo občino Matjaža Hana torej, kot člana sveta pa lahko od novembra naprej kontaktirate na isto telefonsko številko kot je navedena na spletni strani Petrola.

In med komercialisti še en član SD Samer Khalil, ki naj bi ga pred osmimi leti v podjetje pripeljal strankarski kolega Roman Dobnikar, takratni član uprave. Khalil je dolgoletni predsednik črnomaljske sekcije SD in hkrati državni svetnik iz kvote SD.

Na Petrolu pa najdemo še eno osebo, za katero nam na stranki danes članstva ne morejo potrditi niti zanikati. Mojca Stopar Zevnik v Zalogu vodi Petrolovo podporo za veleprodajo, njen soprog, prav tako član Socialnih demokratov, pa je župan Metlike, Darko Zevnik. Njuna hči Pia Zevnik je zaposlena v Petrolovem energetskem centru, na oddelku Petrolove biomase pa najdemo tudi sina že omenjenega Matjaža Šifkoviča, Janez Šifkovič.

'Zaradi tega so posledično tudi dividende in prihodki za državni proračun manjši'

Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik ob tem pravi, da vse empirične raziskave kažejo, da imajo zaradi takšnih povezav podjetja nižjo produktivnost, nižjo donosnost in zaradi tega so poslovni rezultati slabši, kot bi lahko bili.

"Moramo vedeti, da je Petrol podjetje z izrazitim prevladujočim položajem na trgu in zaradi tega so posledično tudi dividende in prihodki za državni proračun manjši," trdi Lahovnik.

Dodaja, da je ključni problem pri takšnih političnih povezavah to, da se pošilja zelo negativno sporočilo, predvsem mladim, da je pomembnejša politična podobnost kot pa strokovna sposobnost. "Pa tudi sporočilo različnim dobaviteljem, ki konkurirajo za posle v državnih podjetjih, da poleg cene in kvalitete vplivajo tudi drugi dejavniki in ravno zato so državna podjetja manj učinkovita in se produktivnost po prehodu v tujo last poveča," razlaga Lahovnik.

Lahovnik: Če podjetje prevzame zasebni lastnik, najprej preseka vse povezave

"Politiki bi želeli obvladovati državna podjetja, ne da bi pri tem kupili eno samo delnico. In to je razlika. Če želi zasebnim lastnik obvladovati podjetje, mora vložiti svoj denar in za svoje odločitve s svojim denarjem odgovarja. V tem primeru pa jim ni treba odgovarjati s svojim denarjem," še dodaja Lahovnik.

Lahovnik še pojasnjuje, da zato, če v podjetje vstopi zasebni lastnik ali nek strateški partner, najprej preseka vse različne klientelne povezave in s tem prepreči, da bi denar še vedno odtekal iz podjetja zaradi nekih neoptimalnih poslov.

"In to smo videli pri Leku, ko je bil prevzet s strani Novartisa, in vidimo lahko tudi sedaj, kako učinkovito Heineken reže različne naveze v Pivovarni Laško," zaključuje Lahovnik.