Ali Slovenci res plačujemo najdražjo ceno električne energije v Evropi?

Podatki, ki so razburili javnost, so prikazani za zemljevidu Evrope. Tam so začrtane cene električne energije v sredo za posamezno državo. Med njimi pa z najvišjo ceno, 115 evrov za megavatno uro, neslavno prednjači Slovenija. "To so čisto realne številke, ki se spreminjajo iz dneva v dan," pravi direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta in profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Andrej Gubina. 

Da cene nihajo celo po urah, pa pove Igor Podbelšek. "V večini primerov to nima neposredne veze z maloprodajnimi cenami, še manj pa s končnimi cenami, ki jih končni odjemalci vidijo na računu," doda.

Gre namreč za veleprodajno ceno na borzi, ki ves čas občutno niha. Cena v Sloveniji je tako v zadnjih 14 dneh nihala vse od 28 pa do 116 evrov na megavatno uro. "Kalkulacije vseh teh nihanj, ki jih nekako dobavitelji na trgu obvladujejo, da potem nekje letno zagotovijo ceno čim nižjo možno. Sam delež elektrike v skupnem računu je nekje 30-odstoten," še pojasni sogovornik.

Pa vendar na omenjenem zemljevidu v oči stopijo cene elektrike v Franciji, Španiji, Nemčiji, ki so celo do dvakrat nižje kot v Sloveniji. Gre za posledico ugodnih razmer za obnovljive vire, pojasnjuje Podbelšek. "Bili so presežki in cena na trgu je bila izjemno nizka. To so omejena časovna obdobja. Tudi v Nemčiji se dogaja, da gredo cene na trgu v obdobju, v zimskem času, ko ni sonca, ko ne piha veter, ekstremno visoko. Na letni ravni nemška cena ni ugodnejša od slovenske."

Bi bil uvoz električne energije iz tujine cenejši?

"Nekako smo kot sistem vezne posode vpeti v te sisteme in te trge. Nihamo nekje med temi cenami, med italijansko, hrvaško, madžarsko, avstrijsko," pa pove Gubina.

Ob plačilu denimo čezmejnih prenosov uvoz cenovno ugodnejše električne energije iz tujine ne bi bil nujno tudi zares ugodnejši. "Take cene se neposredno v Slovenijo ne more dobiti," pove Podbelšek, Gubina pa pojasni: "Ker mora priti iz Španije v Francijo, nato iz Francije v Švico ter potem še iz Švice čez Italijo do nas."

Da v prvi polovici junija na dnevnem borznem trgu res beležimo nekoliko višje cene, priznavajo tudi v državnem Elesu, a dodajajo, da to ne odraža dogajanja v preostalih mesecih in da tega zato ne moremo razumeti kot dolgoročno stanje.

'Če izvažamo energijo, je prav, da jo izvažamo po višji ceni'

In kaj o vsem tem pravi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki smo ga gostili v oddaji 24UR ZVEČER? Je zaskrbljen? "Absolutno ne," je dejal ter dodal, da se včasih nasmeji "vsem tem zavajajočim trditvam, ki se kot požar širijo po družbenih omrežjih". Resnica je namreč po njegovih besedah popolnoma drugačna.

"Maloprodajne cene v Sloveniji so med najnižjimi znotraj držav EU. Uradne merodajne statistike to potrjujejo že drugo leto zapored," je povedal ter poudaril, da ima zgolj kakšnih šest držav maloprodajno ceno električne energije nižjo kot Slovenija. "In to kljub energetski krizi, ki je bila ena najhujših energetskih kriz v zgodovini Evrope."

Poudaril je tudi, da ima vsak tak dogodek, kot se je na primer zgodil na zemljevidu cen, za seboj določene fundamentalne razloge. V sredo je tako, po njegovih besedah, Slovenija veliko energije izvažala, uvozila pa le po nižji ceni. "Če izvažamo energijo je naš interes, da jo izvažamo po višji ceni. Vesel sem, da se je to v sredo zgodilo," je dejal. S tem namreč, kot je pojasnil, ustvarjamo dodano vrednost, ki jo lahko nato prevalijo na končnega Slovenskega kupca: "To lahko pomeni celo znižanje končne maloprodajne cene za slovenske odjemalce."

"Ključno pa je, da, ko ima Slovenija manko, cene kupujemo, včasih tudi v tujini, kjer je to najcenejše," je dodal.

Bodo višje cene občutili tudi ljudje?

Kumer možnosti višjih cen za posameznike sicer ne želi zanikati, saj da obstajajo v Sloveniji tudi odjemalci, ki so že lani sklenili posel z dobaviteljem, za katerega velja določena cena. "Vendar pa večina tega ne bo občutila in zato sem miren. Prodajne strategije slovenskih trgovcev namreč temeljijo na dolgoročnem zakupu. Če gledamo dolgoročno ceno - danes lahko pogledamo za tri leta naprej -, lahko vidimo, da je za več kot 20 odstotkov nižja."

Prepričan je namreč, da bodo odjemalci, ki si bodo zagotovili dolgoročno, predvidljivo in konkurenčno ceno, za naslednja tri leta dobili ceno tudi več kot 25 evrov ceneje. "Pod 80 evrov na megavatno uro, ne glede na to, kakšne bodo dnevne cene na trgu," je dejal.

Dodal je, da so bili tudi lani deležni kritik, da so njihove prodajne cene visoke. "Vedno smo trdili, da imamo simulacije in podatke, ki kažejo, da bo ravno obratno. Danes imamo Eurostat podatke, ki to dokazujejo. Ustvarili smo predvidljivo," je zagotovil. Ob tem je dodal, da imamo v Sloveniji tudi zelo veliko rast obnovljivih virov energije, Slovenija pa ob tem energijo celo izvaža.

'Strinjamo se s spremembo obračuna omrežnine, ampak z dovolj časa'

Agencije za energijo je medtem v četrtek še tretjič zamaknila začetek uporabe novega sistema obračuna omrežnine za električno energijo, ki je bil deležen veliko kritik. Kot pojasnjujejo, bi se ob uvedbi novega obračuna lahko pri sicer zelo majhnem deležu odjemalcev dogajale napake pri izdaji računov. Kako Kumer komentira to potezo?

Pojasnjuje, da so lani, preden se je uveljavil napovedani datum, opozorili in neodvisnemu regulatorji predlagali, naj še enkrat preuči, ali so slovenske razmere zrele za uvedbo in implementacijo novega obračuna omrežnine. Takrat so predlagali, da si vzamejo dodatno leto. Pogledali so namreč stanje informacijskih sistemov, zbrali stanje vseh največjih dobaviteljev v Sloveniji, povprašali elektrodistribucijska podjetja, ki posredujejo podatke o mesečni porabi tem dobaviteljem ...

"Dobili smo informacijo, da bo razvoj zaključen šele 30. junija 2024. Ne moremo zaradi tega nato 1. julija trčiti v živo z novim sistemom, ki zahteva nove prilagoditve. Strinjamo se s spremembo obračuna, ampak z dovolj časa, da se lahko vsi deležniki pravočasno prilagodijo in da imamo tudi dovolj možnosti za pravočasno najavo vseh teh sprememb," je pojasnil v naši večerni oddaji.