'Ambiciozen, ne pa nemogoč načrt'

Vlada je za razvojne prioritete določila šest najpomembnejših sklopov nalog, znotraj katerih je predvidenih 27 zakonov, je državnim svetnikom pojasnil premier Borut Pahor, ki si želi, da bi bili zakoni sprejeti še pred koncem leta. "To je izjemno ambiciozen načrt, vendar pa ne nemogoč," je poudaril.

Najpomembnejši sklopi nalog vlade so konsolidacija javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala ter strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve, je na seji državnega sveta spomnil predsednik vlade.

Znotraj omenjenih sklopov gre za 27 zakonov, med temi pa je Pahor naštel uvedbo davčnih blagajn, obdavčitev bilančne vstote bank, odpravo administrativnih ovir, zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, prenovo delovno-pravne zakonodaje, novelo zakona o državnem tožilstvu, kazenskem postopku, sodiščih, sodniški službi, pa tudi modernizacijo zdravstvenega sistema.

Nekateri ukrepi so načrtovani kot kratkoročnejši, drugi bodo terjali več časa, vse pa Pahor šteje za enakovredne dele, ki tvorijo smiselno in sistematično celoto. Med kratkoročnimi je med drugim naštel izboljšanje plačilne discipline in pregon gospodarskega kriminala, med dolgoročnimi pa modernizacijo trga dela, javno upravo in zdravstveni sistem.

Vlada bo v četrtek po njegovih besedah obravnavala ključen dokument sprejetih prioritet, in sicer pregled stanja in ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki predstavlja celovit nabor ukrepov za krepitev rasti in roke za izvedbo. Gre za ukrepe na področju produktivnosti, rasti plač, trga dela, davčne politike in raziskovalno razvojne dejavnosti.

Poleg tega bo vlada v četrtek sprejemala 10 zakonov iz tega paketa, med drugim predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, predlog zakona o DDV in novelo zakona o javnem naročanju.

Vizija vlade na začetku mandata je bila in danes ostaja enaka – Slovenijo v tem mandatu ustvariti konkurenčno in socialno bolj povezano, je pojasnil premier in ocenil, da je vladi v prvi polovici mandata uspelo relativno hitro in učinkovito odgovoriti na izzive, ki so jih prinesle krizne razmere.

Pahor: Slovenija ni bila pripravljena na krizo

Slovenija je bila po njegovem mnenju na krizo nepripravljena. "Stebri, ki so jo vpenjali v konkurečnost in socialno povezanost, so bili plitki, zgradba, ki je slonela na njih, pa zaradi tega izredno ranljiva," je dejal. Zato bo bistveno "poglobiti temeljne stebre", ki ohranjajo Slovenijo kot sicer majhno in odprto ekonomijo in družbo, pa tudi krepijo in jo pripravljajo na druge izzive, s katerimi se bo soočila v prihodnosti. Ravno zato se je vlada v drugem letu mandata lotila strukturnih reform, je dejal premier.

Spomnil je tudi na odločitev o tem, kje bo Slovenija v prihodnjih letih kot narod in kot država pristala – ali med tistimi državami, ki bodo uspešneje in hitreje napredovale, ali pa med tistimi, ki bodo zaradi zaostanka na razvojnem obrobju.

Premierjevo mnenje je, da ima Slovenija "enkratno priložnost", da pride v prvo skupino, lahko pa se zgodi, da bo strah pred potrebnimi spremembami in reformami Slovenijo oddaljil od tega. To bi bila po njegovi oceni zgodovinska napaka za celo generacijo, zato vlada te napake ne želi storiti.

"Ta hip imamo vse performanse, da imamo glavo nad vodo in da splavamo v mirnejše vode," je dejal in dodal, da lahko zaradi strahu in panike namesto plavanja utonemo. Te odgovornosti kot predsednik vlade ne prevzema, saj je Slovenija po njegovem mnenju "sposobna splavati".