Nafte rezerve so v ZDA oblikovali v času naftne krize v sedemdesetih letih, ukaz za njihovo napolnitev pa je Bush izdal po lanskih terorističnih napadih. Trenutne količine nafte zadoščajo za približno osemmesečno oskrbo države, če bi ta izgubila ves uvoz iz Bližnjega vzhoda. Če bi rezerve napolnili do konca, pa bi s tem pridobili še dodatnih 50 dni oskrbe.
Strokovnjaki menijo, da bi povečanje rezerv nafte res povečalo energetsko varnost, vendar bi se morala vlada zavedati tudi morebitnih ekonomskih vplivov zaradi umika večjih količin nafte s trga. Če bi naftne rezerve polnili s preveliko naglico, bi gospodarstvo najverjetneje pahnili v recesijo, meni strokovnjak za energetsko varnost Robert Housman. V minulih mesecih so v rezerve tako dodajali od tri do šest milijonov sodov nafte na mesec.
ZDA uvozijo z Bližnjega vzhoda 2,4 milijona sodov nafte na mesec, kar odgovarja 12-odstotni državni porabi. Strokovnjaki dvomijo, da bi morebitni napad ZDA na Irak ogrozil celotni uvoz nafte z Bližnjega vzhoda.
Med zalivsko vojno leta 1991 je predsednik Bush ukazal prvo nujno sprostitev naftnih rezerv, in sicer za 30 milijonov sodov, ker so se zaradi iraškega napada na Kuvajt močno zvišale cene surove nafte. Leta 2000 pa je predsednik Bill Clinton, tokrat zaradi slabih razmer na področju energetike, ki so povzročile dvig cen bencina in kurilnega olja, ukazal sprostitev 30 milijonov sodov.
