Po mnenju raziskovalcev pristopnice ne bi smele uzakoniti novih obveznosti s socialnega področja, ki so vsebovani v predlogu evropske ustavne pogodbe, saj le te vplivajo na njihovo konkurenčnost in s tem na upočasnjeno gospodarsko rast.
Namesto da bi z EU sklenile prostotrgovinske sporazume, so se vzhodno- in srednjeevropske države odločile Uniji raje pridružiti, s tem pa so se zavezale k pokornosti vedno bolj centralizirani superdržavi, je ob rezultatih raziskave menil predstojnik inštituta Marian L. Tupy.
Največ stroškov bo po mnenju inštituta pomenilo prevzemanje evropske zakonodaje na področjih trga dela, okolja in kmetijstva. Delavci iz pristopnic bodo zato po vstopu v Unijo manj produktivni in tudi manj konkurenčni, medtem ko bodo direktive o varovanju okolja pristopnice po izračunih inštituta stali 120 milijard evrov.
Inštitut Cato zato pristopnicam svetuje, naj se v EU povezujejo z gospodarsko liberalnejšimi državami in poskusijo preprečiti preveliko bruseljsko centralizacijo, prav tako pa naj se zavzemajo za reformo skupne kmetijske politike povezave.
