K 1,4 odstotni mesečni inflaciji je največ pripomogla, kar 6,4 odstotna podražitev goriv. Sicer pa so se v aprilu podražili prav vsi proizvodi in storitve, ki naj bi jih ljudje potrebovali in jih urad tudi spremlja. Tako so se cene življenjskih potrebščin letos zvišale že za 4,6 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom pa so višje kar za 8,4 odstotka. Predstavniki statističnega urada so opozorili, da bo stopnja rasti cen življenjskih potrebščin v prihodnjih dveh mesecih odločilnega pomena za končno letno stopnjo inflacije.
Po podatkih državnega statističnega urada so k aprilski 1,4-odstotni inflaciji največ prispevale podražitve v skupinah prevoz (34 odstotkov omenjene inflacije), stanovanje (23 odstotkov), obleka in obutev (19 odstotkov) ter hrana (10 odstotkov), in sicer v glavnem zaradi podražitve naftnih derivatov in konca različnih popustov v večini trgovin. Bolj ali manj nespremenjene cene pa so zabeležili pri alkoholnih pijačah, tobaku, komunikacijah in izobraževanju.
Na letni stopnji bo inflacija višja od predvidene
Urad za makroekonomske analize in razvoj je v nedavno objavljenem Pomladanskem poročilu predvidel, da naj bi Slovenija konec leta zabeležila 6,2-odstotno letno inflacijo. Pričakovano stopnjo letne inflacije je urad v primerjavi s svojimi prejšnjimi napovedmi popravil za pol odstotne točke navzgor.
Predsednik vlade Janez Drnovšek je že večkrat poudaril, da naj bi se inflacija v prihodnjih mesecih umirila. Napovedal je, da si bo vlada skupaj s centralno banko prizadevala znižati stopnjo inflacije. Ta je po njegovih besedah na ravni, ki jo je Slovenija doslej dosegla, očitno precej trdovratna, kljub temu pa na tej točki strašenje z inflacijo nima osnove.
UMAR pa opozarja, da bodo k postopnemu znižanju cen na raven, primerljivo z državami EU, morali bolj kot doslej prispevati notranji dejavniki. Pomembne so predvsem regulirane cene, ki pa naj bi se po pričakovanju urada zaradi liberalizacije trgov postopno zniževale.
Napovedi EU natančnejše?
Tudi Evropska komisija je v minuli teden objavljeni spomladanski gospodarski napovedi za države kandidatke za obdobje do leta 2003 inflacijo izpostavila kot ključen makroekonomski problem. Po napovedih Bruslja naj bi Slovenija letos zabeležila 7,5-odstotno letno inflacijo, leta 2003 pa naj bi bila stopnja inflacije 6,7-odstotna.
Slovenija je leto 2000 sklenila z 8,9-odstotno, leto 2001 pa s 7-odstotno inflacijo. Aprilsko 1,4-odstotno zvišanje cen življenjskih potrebščin je drugo najvišje letos, saj so se cene januarja v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 1,6 odstotka, februarja za 0,9 odstotka, marca pa za 0,7 odstotka. Na letni ravni se je rast cen življenjskih potrebščin aprila znova izenačila z januarsko, saj znova znaša 8,4 odstotka.
Zrasel je bruto družbeni proizvod
Obseg bruto domačega proizvoda v stalnih cenah se je v letu 2001 po prvih ocenah realno povečal za tri odstotke, kolikor je po ocenah znašala tudi gospodarska rast Slovenije. BDP v tekočih cenah pa je po prvi oceni statistikov v letu 2001 dosegel 4566 milijard tolarjev, kar je za 13,2 odstotka več kot leta 2000. Preračunan po povprečnih letnih tečajih dolarja je BDP lani znašal 18,81 milijarde dolarjev (9451 dolarjev na prebivalca), kar je za 3,8 odstotka več kot leto poprej.
